Dirty Three: Love Changes Everything

+ + + +

Dirty Three so starine. Trojec »alternativnega postrocka« je prvič strnil vrste že davno, v času strmega vzpona grungea, brstečega razvejanja rapa in v letu, ko je skupina REM pela o tem, da so človeka poslali na Luno. Od leta 1992 deluje vedno bolj sporadično, vse bolj kot nekakšen projektni bend, saj so člani zelo zasedeni z visokokalibrskimi drugimi projekti. Sestavljajo ga kitarist Mick Turner in bobnar Jim White ter najbolj znan med tremi, violinist, multiinstrumentalist in skladatelj Warren Ellis; tako je zaradi njegovih najrazličnejših in številnih sodelovanj z Nickom Cavom, ki se raztezajo čez zadnja tri desetletja. Dirty Three so v devetdesetih letih, ko so imeli več časa za druženje, posneli več ključnih hudo dinamičnih dratarskih popotovanj »od šepetanja do hrupa«, ki danes veljajo za pomembna poglavja iz široke panorame rocka tistega desetletja. Edinstveni sloves pa so si ustvarili tudi z izjemnimi živimi nastopi.

Dirty Three so izkušene starine. Novi, deseti album prihaja po dvanajstih letih založniškega zatišja, na njem pa se Ellis (ponovno) izkaže za izjemnega multitaskerja – igra violo, violino, klavir, sintetizatorje, tolkala in upravlja zanke, na enem posnetku slišimo celo njegova subtilna vokalna barvanja. Ob prvem prisluhu Love Changes Everything zveni kot mantrajoče prčkanje in brkljanje, kot svobodnjaško tipanje in upravljanje inštrumentov, ki največkrat, ne pa vedno, potrpežljivo raste v glasnejše, gostejše in mogočne valove zvoka. Zveni kot ambientalni postrock z redkimi vrinki zvočnih izbruhov.

Pri tretjem prisluhu je že jasno, da gre za prekaljeno, skrbno odmerjanje z izbrušenim občutkom in posluhom vsakega od članov za celoto. Turner, White in Ellis se med seboj zelo dobro poznajo in se tudi znajo poslušati. Ni prostora za egotripe, solažne masturbacije in preglaševanje. Dirty Three, zdi se, brez posebnega truda usklajeno piči, brni in plete čisto po svoje – ob izoliranju posameznih inštrumentov na nekaterih mestih zveni, kot da člani igrajo drug mimo drugega, a skupaj gradijo nekaj veličastnega – prepoznavno distorzirane melanholične tvarine, ki zadenejo v drobovje in srce.

Dirty Three so izkušene in uigrane starine. Love Changes Everything je poslušanje, za katero sta potrebna posebna volja in nekaj angažmaja, a ko se mu posvetiš, se prebiješ tudi do nagrade, ki je hreščeča naplastenka subtilnih melodij – obenem gosta in zračna. Definitivno ni vrhunec pohoda Umazanih treh in je plošča, pri kateri pogrešamo nekaj šusa, zato pa še enkrat demonstrira, kako mojstrsko zna trojec sodelovati, kadar mu le uspe sprostiti nemogoče urnike in se zbobnati na kup.

Pomemben je še en detajl: obstaja nevarnost, da zadeva deluje še močneje in bolj prepričljivo v živo!