Naj ostane ali gre?

Kaj torej: naj Joe Biden ostane ali gre? Naj ostane v igri in ponovno kandidira za ameriškega predsednika ali pa naj se – zaradi starosti, utrujenosti, senilnosti, izgubljenosti, obnemoglosti ipd. – predsedniški kandidaturi odpove? Preden karkoli rečete in preden tudi sam karkoli rečem, bi rekel le tole: če bi bile zdajle normalne okoliščine, če bi bila situacija normalna, če bi bil svet normalen, potem bi Donalda Trumpa premagalo truplo. Naj ponovim: če bi bilo vse tako, kot je bilo nekoč, bi Trumpa porazilo truplo. Če bi bilo vse po starem, bi ljudje raje volili truplo kot Trumpa. Proti Bidnu – staremu, utrujenemu, senilnemu, izgubljenemu, obnemoglemu – ne bi imel nobene možnosti, saj bi ga ta gladko zmlel. In odpihnil.

Če bi bilo politično okolje normalno, potem Trump ne bi nikoli postal predsedniški kandidat republikanske stranke. Ne, nikoli ne bi prišel tako daleč. Stranke svojih fašistov ne morejo več ustaviti. Niti jih nočejo ustaviti.

In končno, če bi bilo politično okolje normalno, potem Biden s Trumpom sploh ne bi debatiral – ne, z njim se ne bi soočil. Le zakaj bi se soočal s človekom, ki ne priznava volilnega izida? Le zakaj bi debatiral s človekom, ki trdi, da so bile predsedniške volitve ukradene in da on, Joe Biden, ni ameriški predsednik?

Diktator za en dan

Toda nič ni več po starem. Nič ni več tako, kot je bilo nekoč. Okoliščine niso normalne. In tu je treba na vse skupaj pogledati dialektično: ker okoliščine niso normalne, ker je svet, kot bi rekel Shakespeare, »out of joint«, je tudi Biden – star, utrujen, senilen, izgubljen, obnemogel – povsem legitimen kandidat. In ne le abstraktno legitimen, ampak tudi kompetitiven – in konkurenčen. Kajti Biden je le anti-Trump. Tako kot je bila Nova ljudska fronta v Franciji anti-Le Pen. In tako kot je bil Robert Golob anti-Janša. In pred njim Miro Cerar. In pred njim Marjan Šarec. In pred njim Zoran Janković.

In če rečemo, da je Biden anti-Trump, potem to pomeni, da je vseeno, kakšen je – lahko je bel, lahko črn, lahko je star, lahko mlad, lahko senilen, lahko vitalen, lahko obnemogel, lahko maničen, evforičen, hiperaktiven. In ja – lahko je mrtev, lahko živ. Vseeno. Anti-Trump je prazno mesto oblasti. Anti-Trump je kdorkoli. Obenem pa anti-Trump ni nihče konkretno – anti-Trump je ad hoc gibanje, taktika, ljudska fronta, prodemokratična koalicija, vsakdanji antifašizem. Zato tudi ne bi mogli reči, da je Biden leta 2020 rešil Ameriko pred Trumpom – to, kar je Ameriko rešilo pred Trumpom, je bilo večje od Bidna.

Če bi bilo politično okolje normalno, potem Trump ne bi nikoli postal predsedniški kandidat republikanske stranke. Ne, nikoli ne bi prišel tako daleč. Stranke svojih fašistov ne morejo več ustaviti.

Anti-Trump je ta, ki skuša Trumpu preprečiti prevzem oblasti. Tem bolj zdaj, na teh volitvah, saj je povsem jasno, da hoče Trump le eno – oblast. Nobenih ambicij nima – Ameriki ne namerava pomagati, nima programa, ničesar ne namerava izboljšati, ampak se hoče le zavihteti na oblast. To je vse. Hoče le oblast, samo oblast in nič drugega kot oblast.

Ne pozabite: to je človek, ki napoveduje maščevanje. To je človek, ki pravi, da se bo maščeval. To je človek, ki trdi, da so bile prejšnje predsedniške volitve ukradene – človek, ki je prepričan, da so ga okradli, ogoljufali, prikrajšali. To je človek, ki napoveduje »terminacijo« delov ustave, s katerimi se ne strinja. In seveda – ne pozabite, da je to človek, ki napoveduje diktaturo. Trump, ki itak slovi po svoji avtoritarni, agresivni, nasilni retoriki, je namreč rekel, da ne bo diktator – razen prvi dan. »Zaprli bomo meje. In vrtali, vrtali, vrtali. Potem pa ne bom več diktator.«

Z eno besedo: Trump si želi vladati kot diktator – vsaj en dan. Po možnosti še dlje. Magari vse dni. Navsezadnje, »številni ljudje imajo radi diktaturo,« pravi. Ni mu všeč, da je lahko na oblasti le dva mandata – rad bi imel neomejeno število mandatov. In natanko tega se Američani – tisti, ki bodo na vsak način in ne glede na vse volili anti-Trumpa – najbolj bojijo: da Trump po drugem mandatu ne bo hotel z oblasti. In to ni le šala ali špekulacija ali hipoteza ali nepotrebna panika – Trump leta 2020, ko mu je potekel prvi mandat in ko ga je premagal Biden, ni hotel z oblasti. Ni hotel iz Bele hiše. Bučno in vztrajno je lagal, da so bile volitve ukradene. In podžigal je coup d’état – napad na Kapitol. Zavzetje Kapitola. Delal je vse, da bi njegovo »ljudstvo« ustavilo in preprečilo kongresno certifikacijo volilnega izida. Vse je delal, da bi ostal na oblasti. V tedanji predvolilni kampanji je celo rekel, da volilnega izida ne bo priznal – da bo torej volilni izid priznal le, če bo zmagal.

Kaj, če bi dal Trump likvidirati Bidna?

Nedavno je vrhovno sodišče, njegovo vrhovno sodišče (v njem je šest republikanskih sodnikov, tri od teh je imenoval Trump), v primeru Trump v. United States odločilo, da ima ameriški predsednik absolutno imuniteto pri »izvajanju temeljnih ustavnih dolžnosti« in je »pri preostalih uradnih dejanjih upravičen vsaj do domneve o imuniteti«, kar seveda pomeni, da ga zaradi »temeljnih« in »uradnih« dejanj, ki jih je storil v funkciji predsednika, ni mogoče kazensko preganjati.

Jasno, ta perverzna sodba je predvolilno darilo Trumpu, ki ga obtožujejo, da je svoje »ljudstvo« spodbujal k napadu na Kapitol, da je skušal – od vodstva Georgie – izsiliti spremembo volilnega izida in da je neupravičeno hranil strogo zaupne dokumente (o jedrskih zmogljivostih, načrtu za napad na Iran ipd.). Njegovi odvetniki bodo »dokazovali«, da je vse to počel v funkciji predsednika, da je šlo torej za uradna dejanja in da ima totalno imuniteto (za vsa dejanja, tudi neuradna), tako da bodo sodišča vse obtožnice, ki so vložene proti njemu, zavrgla. Po eni obtožnici – kršitev zakonodaje o financiranju predvolilnih kampanj in ponarejanje poslovnih listin v zvezi s plačilom pornoigralki Stormy Daniels za molk o seksu – je bil že spoznan za krivega, izrek sodbe pa je sodnik prav zaradi odločitve vrhovnega sodišča preložil, a tudi ostale tri sodne procese proti Trumpu bodo zdaj zaradi odločitve vrhovnega sodišča očitno prestavili, tako da se do predsedniških volitev zagotovo ne bodo začeli – če se bodo sploh kdaj začeli, ker je Trump, ki ima višjo podporo kot Biden, vodi pa tudi v ključnih državah, Michiganu, Wisconsinu in Pensilvaniji, s to odločbo vrhovnega sodišča dobil imuniteto tudi za nazaj. Če bo izvoljen, pa ga itak ne bo več mogoče kazensko preganjati.

Da ne bo kakega nesporazuma: vrhovno sodišče je s svojo odločitvijo legitimiralo Trumpovo diktatorsko ambicijo, saj bo lahko v funkciji ameriškega predsednika počel, kar bo hotel. Imel bo absolutno imuniteto. Za uradna dejanja – za neuradna pa ne. Za to, kar bo počel »zasebno« in mimo funkcije predsednika, ne bo imel imunitete, zato tudi pravijo, da mu vrhovno sodišče ni dalo absolutne imunitete, ampak le delno. Kar pa je le pesek v oči – razlika med uradnimi in neuradnimi dejanji je tako meglena, nejasna in spolzka, da bo mogoče za vsako neuradno dejanje dokazati, da je uradno. Vsako njegovo dejanje bo uradno, vse bo počel v funkciji predsednika. Pomeni, da ga bo varovala imuniteta – in to na vsakem koraku, pri vsaki odločitvi, pri vsakem dejanju. Ker je meja med uradnimi in neuradnimi dejanji v odločbi vrhovnega sodišča tako nejasna, zapackana in zabrisana (verjetno namerno), da bo neuradna dejanja težko, če ne že kar nemogoče ločiti od uradnih, tako da bodo vsa neuradna dejanja avtomatično uradna, pomeni, da bo delna imuniteta de facto absolutna.

Kaj to pomeni, je na dlani: Trump bo lahko dobesedno pometel s konkurenco – svoje politične tekmece, recimo kakega Joeja Bidna, bo lahko dal likvidirati. »Ko bo kakorkoli uporabljal svojo uradno oblast, bo, po sklepu večine vrhovnega sodišča, izvzet iz kazenskega pregona,« v ločenem mnenju pravi liberalna vrhovna sodnica Sonia Sotomayor. »Posebnim enotam ukaže, naj likvidirajo njegovega političnega tekmeca? Imun. Organizira vojaški udar? Imun. Vzame podkupnino v zameno za pomilostitev? Imun. Imun, imun, imun.«

Team Biden je pred štirimi leti premagal Trumpa. Ergo: team Biden ve, kako premagati Trumpa.

Imel bo imuniteto, ker bo rekel, da je to uradno dejanje, da je dal torej političnega tekmeca likvidirati v funkciji predsednika – in v imenu nacionalne varnosti, češ Biden je ogrožal Ameriko. Bi moral dokazati, da jo je ogrožal? To bi bilo povsem vseeno – ker bi imel imuniteto. Četudi ne bi bilo mogoče dokazati, da je Biden ogrožal Ameriko, Trumpu ne bi nihče nič mogel. Ker je le opravljal predsedniško funkcijo.

Ja, odločitev Trumpovega vrhovnega sodišča je pisana na kožo Trumpu – v primeru kršitve zakonodaje o financiranju predvolilnih kampanj in ponarejanja poslovnih listin v zvezi s plačilom pornoigralki Stormy Daniels za molk o seksu je bil resda spoznan za krivega (in to v vseh 34 točkah obtožnice), a višje sodišče bi lahko sodbo razveljavilo, ker se je tožilstvo sklicevalo tudi na dokazno gradivo iz časa Trumpovega opravljanja predsedniške funkcije, česar pa ne bi smelo, saj ima Trump – kot pravi vrhovno sodišče – za vse, kar je opravljal v »uradnem« času predsedniške funkcije, imuniteto.

Ni kaj, odločitev Trumpovega vrhovnega sodišča je poljub smrti demokraciji, tem bolj, ker se vrhovno sodišče – no, vsaj njegova konservativna večina – obnaša kot njegov odvetnik.

Kaj, če bi dal Biden likvidirati Trumpa?

Rekli boste: pa saj Trump že ne bi šel tako daleč! Saj ne bi nikogar likvidiral! Ne bi mu pustili, da stori kaj takega! To je vendar Amerika, dežela svobodnih, metropola demokracije! A res? Mar mu ni vrhovno sodišče – temelj pravne države in demokracije – prižgalo zelene luči?

Mar ni Trump že šel zelo daleč? Mar ni že sam Trump dokaz, da je šla Amerika predaleč? Mar ni Trump svojega »ljudstva« leta 2016 na predvolilnih shodih podžigal k vzklikanju: »Zaprite jo! Zaprite jo!« Mar ni z »jo« kakopak mislil Hillary Clinton, svoje politične tekmice? Mar niso Trumpovi jurišniki 6. januarja 2021 pred Kapitolom vzklikali: »Obesite Mika Pencea! Obesite Mika Pencea!« Mar se ni Trump strinjal z njimi – da, Mike Pence, ameriški podpredsednik (njegov podpredsednik), bi si zaslužil obešenje! Mar Trump ne slovi po tem, da svojim tekmecem in nasprotnikom in kritikom nenehno grozi – da torej podžiga kulturo strahu in zastraševanja? Mar ni svojega »ljudstva« podžigal k zavzetju Kapitola in mar ni na shodu »Rešite Ameriko«, ki so ga 6. januarja 2021 pripravili pred Kapitolom, svojemu »ljudstvu« zabičal: »Če se ne boste borili kot vrag, ne boste več imeli domovine!« Mar ni njegovo »ljudstvo« – s pripadniki paravojaških milic Proud Boys in Oath Keepers vred – potem napadlo in zavzelo Kapitola, prekinilo certifikacije volilnega izida in kongresnikom grozilo z likvidacijo? Mar niso kongresniki panično bežali in se skrivali – in trepetali za življenje?

Je Trump primeren, fit? Mar ni mentalno in čustveno povsem nestabilen? Mar ne bi morali vsi skupaj pozivati k Trumpovemu odstopu in izginotju?

In seveda – mar Trump ni med prvo predvolilno kampanjo, na začetku leta 2016 v Iowi, zmagoslavno oznanil, da bi lahko sredi Pete avenije ustrelil človeka, pa ne bi zaradi tega izgubil niti enega samega volivca? Mar mu ni vrhovno sodišče s svojo odločitvijo o predsednikovi imuniteti prikimalo – mar ni s svojo odločitvijo afirmiralo in legitimiralo te njegove replike?

Kaj, če bi Trump sklenil, da po izteku predsedniškega mandata ne bo sestopil z oblasti? Kaj, če ne bi hotel oditi? Kaj, če bi hotel tudi po izteku drugega mandata še vedno ostati v Beli hiši? Bi ga lahko ustavili – bi ga lahko kazensko preganjali? Ali pa bi imel imuniteto, ker bi to počel na »uraden« način v »uradnem« času, med opravljanjem predsedniške funkcije? Zelo verjetno je, da bi imel imuniteto (»neustavno, ahistorično, neupravičeno imuniteto«, ki – kot pravi liberalna vrhovna sodnica Sonia Sotomayor – »predsednika postavlja nad zakon« in ki si jo je konservativna večina vrhovnega sodišča izmislila posebej zanj), saj lahko po novem vsa njegova prizadevanja, da bi prišel na oblast (ali pa oblast ohranil), veljajo za »uradna dejanja«.

Trump, ki je stalno tik pred tem, da se razglasi za dosmrtnega predsednika, bi zlahka našel pretvezo, da ne odide z oblasti – in to pretvezo bi zlahka razglasil za »uradno dejanje«. Lahko bi oznanil, da so bile volitve ukradene, in ukrepal oziroma izvršil puč (napadel in zavzel Kapitol, ustavil štetje elektorskih glasov in preprečil certifikacijo volilnega izida), pa ga ne bi mogli kazensko preganjati. In natanko to je že storil. Krog je s tem sklenjen.

Vrhovna sodnica Sonia Sotomayor je namignila, da lahko Trump po logiki odločbe, ki jo je spisala konservativna večina vrhovnega sodišča, »posebnim enotam ukaže, naj likvidirajo njegovega političnega tekmeca«, zato je britanski televizijski voditelj David Aaronovitch – satirično – tvitnil: »Če bi bil Biden, bi pohitel in dal Trumpa likvidirati pod pretvezo, da ogroža ameriško varnost.«

Ob tem tvitu so se vsi tako stresli, da ga je moral Aaronovitch po uri in pol umakniti, toda mar ni noro in absurdno in groteskno, da se zdi odločba vrhovnega sodišča, ki maščevalnega Trumpa dobesedno nagovarja k likvidaciji političnih tekmecev, sprejemljivejša in manj strašna od šaljivega tvita, ki Bidna poziva, naj Trumpa prehiti in to odločbo vzame zares – tako zares, kot jo bo slej ko prej vzel Trump.

Kdo bi to rekel razen psihopata, norca ali bebca?

A tipično – demokrati niso napovedali vojne Trumpu in njegovemu vrhovnemu sodišču (njegovemu Opusu Dei, če hočete), temveč sebi. Vnela se je namreč vojna: na eni strani so tisti demokrati, ki trdijo, da je imel Biden 27. junija – na predvolilnem soočenju s Trumpom – le »slab dan« (hej, saj ste videli, kako je dan kasneje energično in samoironično žgal na shodu v Severni Karolini in kako je te dni žgal v intervjuju za mrežo ABC!), da je bil prehlajen in preutrujen zaradi vnetih priprav na soočenje, da v kritikah njegovega televizijskega nastopa pretiravajo, da mu ratingi niso tako silno padli, da tisti, ki zmaga na predvolilnih soočenjih, običajno ne zmaga na volitvah (Hillary Clinton je leta 2016 dobila vsa tri predvolilna soočenja, a potem na volitvah izgubila), da je v prvem mandatu veliko dosegel (odpis študentskega dolga, znižanje inflacije, razmah industrije mikročipov, podpora Ukrajini ipd.), da je vse to dosegel prav zato, ker je star (izkušen, premišljen ipd.), in da bi njegov odstop od kandidature povzročil kaos, morda celo zlom demokratske stranke.

Na drugi strani pa so oni demokrati, ki trdijo, da je Bidnovo zdravje preveč načeto, da je neizvoljiv, da se ne morejo obnašati, kot da se tisto »mučno« junijsko noč ni nič zgodilo, da je bil njegov nastop v predvolilnem soočenju tako hindenburško »katastrofalen«, da bi moral odstopiti od kandidature, da je imel res mrtvaški look, da bi moral od kandidature odstopiti še pred avgustovsko predvolilno konvencijo demokratske stranke v Chicagu, da bi moral predsedniško kandidaturo in svoje delegate/elektorje prepustiti bodisi podpredsednici Kamali Harris ali komu drugemu, recimo guvernerju Kalifornije Gavinu Newsomu, guvernerki Michigana Gretchen Whitmer ali ministru za promet Petu Buttigiegu, magari senatorju Bernieju Sandersu ali Amy Klobuchar, senatorki slovenskega rodu, pri čemer bi moralo biti demokratom jasno tole: če po njegovem morebitnem odstopu od predsedniške kandidature za svojo predsedniško kandidatko ne bodo nominirali Kamale Harris, bodo veljali za rasiste in seksiste, češ da so jo preskočili zato, ker je nebelka. A tudi to, da Biden – ki je na strankarskih volitvah zmagal v vseh 50 zveznih državah in na štirih ameriških teritorijih (izgubil je le v Ameriški Samoi, kjer ga je porazil podjetnik Jason Palmer) – kljub pozivom in čedalje slabšemu zdravju noče in noče odstopiti od kandidature, bi lahko imeli za rasizem in seksizem, ker svojega položaja noče prepustiti nebelki (nekateri so celo predlagali, da bi Belo hišo prepustil Kamali Harris, ta pa bi za podpredsednika vzela Baracka Obamo!).

Ni kaj, res tipično: demokrati – in ostali – k odstopu pozivajo Bidna, ne pa Trumpa, ali bolje rečeno, neprimeren – unfit – se jim zdi Biden, ne pa Trump. Kar je čudno: a je Trump primeren, fit? Mar ni mentalno in čustveno povsem nestabilen? Mar ne bi morali vsi skupaj pozivati k odstopu in izginotju Trumpa, ki je: * lunatični odrešitelj – ustavnega načela samoomejevanja (checks and balances) ne razume, na vsak način hoče postati kralj, novi kralj Jurij (doma ima vse v versajskem zlatu), in nenehno grozi, da bo Ameriko naredil spet veliko, pomeni tako rasistično in patriarhalno kot nekoč; * zagrenjeno žlobudralo – na shodih čenča popolne neumnosti o tem, da je bolje, da te pokonča elektrika kot pa morski pes, raztreseno brblja, odsotno blodi, se predaja konspirološkemu toku zavesti, fantazira in se izgublja v »banalnosti norosti«, kot je to imenoval Brian Klaas, kolumnist Atlantica (njegovi privrženci medtem mirno sedijo in se delajo, da je to povsem normalno in rutinsko, kar govori o njihovi stopnji lojalnosti, fanatizma in zaslepljenosti); * samozvana žrtev elit in globoke države – ki so mu ukradle volilno zmago in ki ga hočejo zapreti; * rasist (migranti kradejo »črnske službe«, je rekel nedavno, kot da so nekatere službe le za črnce, prav tako je nedavno rekel, da mu je priljubljenost med črnci zrasla zaradi njegovega mug shota, »policijske fotografije«); * kriminalec – spoznan za krivega v primeru ponarejanja poslovnih listin; * goljuf – v zvezni državi New York zaradi poslovne goljufije tri leta ne sme poslovati, plačati pa je moral tudi 355 milijonov dolarjev, a prav tako vemo, da vneto goljufa pri golfu, saj je Rick Reilly o tem napisal knjigo; * spolni prestopnik – obsojen za spolno nasilje nad newyorško kolumnistko E. Jean Carroll.

Kaj je večji znak mentalne neuravnovešenosti: to, da je nedavno rekel, da v Ameriko ne bi prihajalo toliko drog, če bi Kitajska izvedla več smrtnih kazni in če bi jih izvajala hitreje, po hitrem postopku, ali to, da je nedavno oznanil, da bo odpravil dohodnino in jo nadomestil z visokimi carinami? Tisto prvo je itak grozljivo, da ne rečem pošastno, to slednje pa ni le populistično, temveč tudi dementno, saj bi visoke carine ubile gospodarstvo, napihnile življenjske stroške, zvrtale proračunsko luknjo, posekale socialno državo in sprožile trgovinske vojne. Ja, z odpravo davkov bi profitirali le bogataši, kot je Trump.

Dobro tudi vemo, da Trump že ves čas in vztrajno žali in blati pripadnike ameriške vojske, da jih razglaša za »tepce«, »zgube« in »tesla«, da se posmehuje mrtvim, ranjenim in ujetim vojakom (»Zakaj bi šel na vojaško pokopališče? Polno je zgub.«), toda na predvolilnem shodu v Las Vegasu je to najprej zanikal, potem pa dodal: »Poglejte to s praktičnega vidika. Z generali in vojaškim osebjem stojim na pokopališču, jih pogledam in rečem: ’Ti ljudje so tesla in zgube!’ Pomislite: kdo bi to rekel razen psihopata, norca ali bebca?«

Vsekakor – le kdo bi na vojaškem pokopališču generalom in vojakom rekel, da so zgube in tesla? Trump! In ja, sam Trump je psihopat, norec in bebec, o katerem je govoril Trump. Toda k odstopu ne pozivajo Trumpa, na smrt zabavnega kriminalca, spolnega prestopnika, zatiralca žensk (konec splava), vandala, serijskega lažnivca, pučista, diktatorja in fašista, temveč Bidna. K odstopu od kandidature pa ga ne pozivajo le veljaki demokratske stranke (kongresniki, senatorji, guvernerji), temveč tudi mediji, posebej odločno New York Times, kar je seveda perverzno: očitno imajo raje avtokrata kot demokrata. Raje imajo fašista kot antifašista. Kot da je Biden ta, ki ogroža demokracijo, ne pa Trump.

Trump lahko reče, kar hoče, Biden pa ne. Biden, ki se tu in tam zagovori, je bolj nesprejemljiv od Trumpa, ki stalno laže. Biden, ki tu in tam zablodi, je srhljivejši od Trumpa, ki blodnjo pooseblja. Biden, ki tu in tam izgubi stik z realnostjo, je, pravi Eugene Robinson (Washington Post), hujši od Trumpa, ki je odklopljen od realnosti in ki živi v vzporednem svetu. Če bi Biden klatil takšne neumnosti kot Trump in če bi imel takšne težave s procesiranjem podatkov, ga že davno ne bi bilo več. Ali bolje rečeno – sploh nikoli ne bi prišel.

K odstopu od kandidature Bidna ne pozivajo le veljaki demokratske stranke (kongresniki, senatorji, guvernerji), temveč tudi mediji, posebej odločno New York Times.

Ali New York Times v Trumpu vidi skrajnega desničarja? Ne. Au contraire: v njem vidi le običajnega konservativca, drugo stran javne razprave, Bidnov protipol. Je New York Times Trumpa pozval k odstopu od kandidature? Ne. Res čudno? Zakaj k odstopu raje ne pozove Trumpa? Zakaj energije, ki jo vlaga v odstavljanje Bidna, ki je zatajil na soočenju, ne vloži v odstavljanje Trumpa, ki ga na tistem soočenju sploh ne bi smelo biti? Moral bi biti črtan – kot Harvey Weinstein. Na oder ga sploh ne bi smeli povabiti. In če bi že ravno stopil na oder, bi morala pridrveti policija in ga aretirati.

Trump – motor fašizacije Amerike, ujete v metastaze gangsterskega kapitalizma, pošastno polarizacijo, čedalje hujšo ekonomsko neenakost, pandemično brezdomstvo, politično korupcijo in množične pokole – je tako moten, da celo Biden – večni oportunist, ljubitelj vojn, Netanjahujev navijač, somnambulist – izgleda kot alternativa. Team Biden je pred štirimi leti premagal Trumpa. Ergo: team Biden ve, kako premagati Trumpa. In domnevam, da team Biden ve, da je Trumpa premagalo nekaj, kar je večje od Bidna, in da ga tudi ponovno lahko premaga le nekaj, kar bo večje od Bidna – gibanje, taktika, ljudska fronta, prodemokratična koalicija, vsakdanji antifašizem.

Biden je le zaščitni znak te fronte, tega gibanja, te koalicije. Zato ga lahko tudi pustijo v tekmi. Zaščitni znak te fronte je lahko kdorkoli. Trumpa bi moralo premagati truplo.