Vlada / »Zagotovo smo zaslužni tudi mi.«

So dobri gospodarski rezultati le posledica mednarodnih okoliščin in sreče ali je k temu prispevala tudi vlada, smo vprašali ministrstvo za finance in ministrstvo za gospodarstvo. Iz vlade so nam seveda odgovorili, da gre za kombinacijo obeh dejavnikov, »zagotovo pa so k ohranjanju gospodarske aktivnosti v Sloveniji kot tudi ekonomski uspešnosti države prispevali ukrepi vlade«, so poudarili. Že, že, a kako?

Prvič, so nam odgovorili iz vlade, je že generalni sekretar OECD Mathias Cormann ob predstavitvi Ekonomskega pregleda dejal, da so vladni ukrepi prispevali k temu, da je Slovenija na dobri poti. »Predsednik vlade Golob je med ukrepi vlade v času zadnjih kriz izpostavil likvidnostno posojilo energetskim podjetjem, ki je bilo že vrnjeno v državni proračun, in vzpostavitev likvidnostnega ščita pred prihajajočo rastjo obrestnih mer, kar nam je omogočilo, da so stroški financiranja javnega dolga ostali znotraj meja, ki jih lahko učinkovito pokrivamo,« pravijo.

Tudi ministrstvo za gospodarstvo naj bi bilo zaslužno. V energetski krizi, poplavah in krizi zaradi vojne v Ukrajini naj bi to ministrstvo podjetjem namenilo kar 718,6 milijona evrov nepovratnih in 341,7 milijona povratnih sredstev, hkrati pa so na ministrstvu »intenzivno nadaljevali z razvojem, dvigom konkurenčnosti in dodane vrednosti slovenskega gospodarstva«. S finančnimi spodbudami in povezovanjem tako doma kot v tujini so na različne načine podpirali preboj slovenskega gospodarstva in turizma. Od junija leta 2022 do maja letos naj bi ministrstvo podprlo 1269 razvojnih projektov podjetij v skupni vrednosti 590,21 milijona evrov.

Dokaz, da so ti ukrepi prispevali k razvoju, naj bi bilo zadnje Poročilo o razvoju, ki so ga pripravili v uradu za makroekonomske analize. V krizah so podjetja zmanjšala izvoz, prebivalstvo je zmanjšalo trošenje in ravno ob pravem trenutku je vskočila vlada s svojimi podpornimi ukrepi, zaradi česar je v letu 2023 gospodarska rast presegla povprečje EU. Država naj bi v letih 2022 in 2023 predvsem z državnimi investicijami, sicer spodbujenimi s sredstvi EU, ohranjala visoke stopnje rasti in na primer gradbene aktivnosti. Zaradi načrta za okrevanje in odpornost naj bi bil slovenski BDP med letoma 2027 in 2040 višji za 0,6 odstotne točke vsako leto, pravijo na ministrstvu, ki ga vodi Matjaž Han (SD).

Minister za finance Klemen Boštjančič pa naj bi na sestankih z generalnim sekretarjem OECD v vseh podrobnostih predstavil reforme, ki jih izvaja vlada: »Cormann je v tej zvezi izrazil zadovoljstvo in podporo izvedbi teh reform. Glede že izvedenih reformnih ukrepov in tistih, ki so v delu, je predsednik vlade izrazil pripravljenost, da OECD pregleda opravljeno delo, in pozval strokovne službe, da se poskušajo dogovoriti o izvedbi takšnega projekta,« so odgovorili z ministrstva za finance. V OECD naj bi se na koncu tudi strinjali z Boštjančičem, da gre pri tem za maraton in ne sprint in da bodo na koncu šteli le rezultati, ne pa hitrost izvajanja.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>