Kaj so danes laburisti?

Volitve v britanski parlament so po 14 letih z oblasti odnesle konservativce, laburistom pa prinesle zmago in udobno večino. Prvi so na volitvah sicer prejeli 24 odstotkov glasov, drugi 34 odstotkov, ker pa Britanci prisegajo na večinski volilni sistem, razlike pridejo zares do izraza šele pri preštevanju poslanskih sedežev. Laburistom je tako uspelo v 650-članskem parlamentu zasesti 411 sedežev (214 več, kot so jih imeli doslej), konservativcem pa 121 (252 manj, kot so jih imeli doslej). Dosedanji premier Rishi Sunak je napovedal umik s čela konservativne stranke, na Downing Street 10 pa je že vkorakal novi premier in vodja laburistov Keir Starmer.

Zmaga laburistov je sledila politični nestabilnosti, ki je pestila konservativno stranko najmanj od leta 2016 in od odločitve na referendumu, naj Združeno kraljestvo zapusti Evropsko unijo. Začelo se je z odstopom tedanjega premiera Davida Camerona, sledila je manjšinska vlada Therese May, ki je zaradi prevelikih težav pri izpeljavi brexita odstopila in položaj prepustila Borisu Johnsonu. Temu je uspelo na zadnjih volitvah utrditi položaj konservativcev v parlamentu, a je nato odstopil zaradi afere »partygate«. Za kratek čas ga je zamenjala Liz Truss, vendar je po 44 dneh klonila pod pritiski, zato je bilo krmilo države in stranke zadnji dve leti prepuščeno Rishiju Sunaku.

Kljub prvemu vtisu pa je tudi zmaga laburistov pirova. Po številu sedežev se jim je resda uspelo približati uspehu Tonyja Blaira in njegovi prvi zmagi na volitvah leta 1997, a je k temu veliko prispevalo zmanjšanje podpore konservativcem, obenem povečanje podpore manjšim političnim strankam, denimo populistični Reform UK, ki jo vodi Nigel Farage – prvi obraz brexita, ki si je na volitvah priboril stolček v parlamentu –, ter izrazito nizka volilna udeležba. Samo za primerjavo: laburisti pod vodstvom Keira Starmerja so na teh volitvah prejeli skupaj manj kot 10 milijonov glasov in 411 sedežev v parlamentu, pod vodstvom Jeremyja Corbyna na volitvah leta 2017, ko so bili drugouvrščeni, pa skoraj 13 milijonov glasov, vendar le 262 sedežev.

Corbynu so laburisti sicer na Starmerjevo pobudo onemogočili kandidaturo na tokratnih volitvah – pod pretvezo obtožb, da mu v času predsedovanja menda ni uspelo zajeziti porasta antisemitizma v stranki, ki ga spremljajo že od leta 2020. A je vseeno kandidiral kot neodvisni kandidat, premagal laburističnega protikandidata Prafula Nargunda in prepričal volivce v londonskem volilnem okrožju Islington North, v katerem je bil kot laburistični kandidat doslej v parlament izvoljen kar desetkrat. Prvič leta 1983.

»Če v lastni stranki načnete demokracijo, ima to posledice,« je po volitvah povedal za Channel 4. »Živimo v državi, v kateri prevladuje moč milijonarjev in revščina milijonov. Nisem prepričan, da bo programu laburistične stranke uspelo uveljaviti spremembe, ki jih naša družba potrebuje. Zato bom predvsem glas – glas, ki bo poskušal zagotoviti večjo enakost in več priložnosti za vse v družbi, zlasti pa za mlade.«