Tivoli, primer samopašništva

Ko je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave kot strokovna institucija s področja naravovarstva koncertu v mestnem parku Tivoli, ki naj bi ga tam imel starosta slovenskega popa Robert Pešut - Magnifico, drugič rekel »ne«, je glasovalni stroj ljubljanskega župana Zorana Jankovića v mestnem svetu po hitrem postopku sprejel spremembo občinskega odloka. Z njim je državni zavod za varstvo narave preprosto izločil iz odločanja o prireditvah v Tivoliju. Med 24 svetniki in svetnicami, ki so podprli tako »rešitev«, so bili ob listi župana Zorana Jankovića tudi svetnik Klemen Žibert iz SD, čigar babica Julka Žibert je svetnica Jankovićeve liste, ter šest svetnic in svetnikov Gibanja Svoboda. Med njimi je bil tudi Marko Maver, visok uradnik ministrstva za naravne vire in prostor; torej ministrstva, ki je v postopku pritožbeni organ in utegne po vseh zapletih imeti končno besedo glede izvedbe koncerta konec avgusta. Uveljavitev spremenjenega odloka je namreč, kot kaže trenutno, ustavljena z referendumskimi zahtevami.

Spremenjeni odlok o upravljanju krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki ga je 1. julija po hitrem postopku ob protestu in odhodu opozicije izglasovalo 24 Jankoviću naklonjenih svetnikov in svetnic mestnega sveta, v uradnem listu še ni bil objavljen in torej še ni uveljavljen. Župan Janković je v torek za medije potrdil, da je objavo zadržal zaradi prejema dveh predlogov za referendum, enega od sto občanov in drugega od treh svetnikov: »Takoj, ko so predlog podpisali trije mestni svetniki, namreč odloka ne smemo objaviti v Uradnem listu, vse dokler se zadeva ne konča. Zato bomo počakali in bo mestni svet o predlogu odločal na septembrski seji, ker referenduma med 15. julijem in 31. avgustom ne smemo razpisati.« Predlog za referendum je vložila trojica svetnikov: Jasminka Dedić (Vesna), samostojna svetnica Tina Bregant in Jasmin Feratović (Pirati), ki predlaga vprašanje: »Ali ste za to, da se uveljavi Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki ga je mestni svet sprejel na 15. seji dne 1. julija 2024?«

In kaj vse je narobe s spremenjenim odlokom, načinom, kako je bil sprejet, in z razlogi, zakaj je bil sploh sprejet? Z njim občina v celoti ruši državni sistem dovoljevanja dovoljenj za prireditve v Tivoliju, ki je bil vzpostavljen kot varstveni režim pred desetletjem, točneje septembra 2015 s sprejemom odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Podlage za odlok so leta 2015 pripravili na Zavodu za varstvo narave kot strokovni naravovarstveni instituciji; zavod je v podlagah ugotavljal, da so med najbolj ogrožajočimi za park množične prireditve, zlasti koncerti tipa »Žur z razlogom« DJ Umeka, ki so potekali konec avgusta med letoma 2005 in 2014. Ti koncerti, kjer so na vrhuncu leta 2008 beležili kar 30.000 obiskovalcev, so namreč puščali »hude negativne vplive«. Množica je zelenico tako imenovanega sankališča, kjer sta predvidena tudi Magnificov koncert in piknik, »večkrat poteptala v jezero blata«, prihajalo je do poškodb dreves in drevoredov, potrebna sanacija travnika je popolnoma spremenila sonaravno vrstno sestavo travnika in dlje časa onemogočala normalen obisk osrednjega dela mestnega parka, izhaja iz enega od dokumentov, ki so ga na zavodu pripravili za protikorupcijsko komisijo (KPK). Zavod za varstvo narave torej Umekovih koncertov ni dovoljeval, kot se mu je očitalo v javnosti, saj je bil varstveni režim s soglasji zavoda vzpostavljen šele leta 2015 prav po Umekovih koncertih oziroma zaradi njih in posledic za parkovne površine.

Ravno Umekovi koncerti v Tivoliju v letih 2005– 2014 so bili razlog, da je bil leta 2015 z odlokom uveden varstveni režim: organizatorji so morali dobiti soglasje Zavoda RS za varstvo narave.

Vsaj dva indica kažeta, da sta občina in Jankovićeva svetniška večina 1. julija spremenili odlok o parku in iz odločanja o prireditvah izločili Zavod RS za varstvo narave le z namenom, da se omogoči prav koncert Roberta Pešuta - Magnifica, ne pa zaradi objektivnih težav ali sistemskih potreb, povezanih s prireditvami v parku, kar bi bil utemeljen razlog. Mestni oddelek za varstvo narave kot formalni predlagatelj je namreč sprožil spremembo odloka 20. junija, torej dan po tem, ko je zavod za varstvo narave v ponovljenem postopku zavrnil izdajo soglasja za omenjeni koncert, ki naj bi bil v soboto, 31. avgusta, ter piknik dan kasneje. Točko s spremembo odloka so občinske službe naknadno uvrstile na sejo mestnega sveta, sklicano za 1. julij.

Hkrati je predlagatelj, torej mestni oddelek pod vodstvom Nataše Jazbinšek Seršen, sprejem sprememb odloka predlagal po hitrem postopku, čeprav gre za izredno pomembno spremembo izvajanja varstvenega režima v parku, z njim pa je iz odločanja o prireditvah, ki bi potekale na petih lokacijah parka – tudi na območju sankališča – povsem izločal državni zavod za varstvo narave. Tega tudi niso vključili v postopek spreminjanja odloka, kar na zavodu vidijo kot kršitev zakona o ohranjanju narave. Enainpetdeseti člen omenjenega zakona namreč določa, da mora zavod pred vsakim sprejetjem ali spremembo akta o zavarovanju »pripraviti strokovni predlog izbire načina in obsega omejitve dejavnosti ali rabe«. Prav ta točka utegne biti ena ključnih pri ustavni presoji odloka, ki jo namerava zaradi ravnanja ljubljanskih mestnih oblasti sprožiti zavod za varstvo narave. Direktor Teo Hrvoje Oršanič je v nedavnem intervjuju za Dnevnik sicer dejal le, da čakajo na objavo odloka v uradnem listu, nato pa da se bodo »po potrebi odzvali«. Ustavno sodišče je v preteklosti že razveljavilo odloke, s katerimi so poskušale občine zmanjšati zakonito uveden obseg varovanja nekega območja. Takšen primer je bil odlok občine Tolmin ob Soči, ki je ravnala enako kot Janković: odlok je spremenila, ne da bi predhodno dobila mnenje ali predlog pristojne strokovne institucije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Iz ljubljanske občine nam na vprašanje, zakaj pred spremembo odloka niso pridobili mnenja zavoda za varstvo narave, niso odgovorili jasno. Šlo naj bi za manjšo spremembo odloka oziroma tako, da »klasična procedura pridobivanja mnenj ni potrebna«, so odgovorili. Enako odgovarjajo vlagateljem referenduma na očitek, da v spreminjanje odloka niso vključili javnosti, kar je sicer temelj okoljske demokracije.

A vrnimo se k varstvenemu režimu, ki ga želi s spremembo odloka mestna oblast dejansko odpraviti v nekaterih delih parka. Čeprav poskušajo Janković in promotorji koncerta v javnosti uveljaviti vtis, da je zavod za varstvo narave rigiden in nerazumevajoč do javnih prireditev v parku, dokumenti zavoda kažejo nasprotno. Zavod je namreč v zadnjih letih prejel na leto okoli 70 vlog za prireditve, od leta 2015, ko je bil z odlokom uveden varstveni režim, pa je zavrnil zgolj izvedbo dveh. V prvem primeru je šlo za poroko, ki ni javna prireditev in ne more potekati v Tivoliju, ter za aktualen koncert, kjer je zavod v presoji ugotovil, da se škodljivi vplivi na park ne dajo omiliti niti z dodatnimi ukrepi. Za preostale prireditve je zavod leta organizatorjem dal zeleno luč, a postavil številne omilitvene ukrepe za zmanjšanje škode v parku. Pri letošnjem 18. DM teku za ženske, ki je bil 25. maja, je zavod zahteval izpolnitev 23 omilitvenih ukrepov.

Prav omenjeni tek in njegovo izvedbo je namreč župan Janković navajal kot primer dvoličnega ravnanja zavoda; češ, zakaj so tek dovolili, koncerta uglednega pop avtorja pa ne. Pridobili smo analizo, ki kaže, da so na zavodu prireditvi primerjali s 25 parametri. Iz primerjave izhaja, da je tek kot javnorekreativna prireditev, ki spodbuja zdrav življenjski slog, potekal po urejenih obstoječih poteh v Tivoliju, na zelenici Sankališče pa sta bila le start in cilj, kjer se obiskovalci niso zadrževali naenkrat in dolgo, Magnificov dogodek kot javna komercialna prireditev pa bi v celoti potekala na zelenici, kjer bi se več deset tisoč obiskovalcev zadrževalo več ur. Pri teku DM so objekti pokrivali okoli 1000 kvadratnih metrov sankališča, pri Magnificovem koncertu pa bi objekti zasedli štirikrat toliko prostora. Pri merilu »sodelovanje« je pri teku DM zapisano: »Da, intenzivno pred, med in po prireditvi«, pri Magnificu pa: »Nepripravljenost na sodelovanje«. Odločilna razlika med prireditvama so sicer omilitveni ukrepi, ki po oceni zavoda pri Magnificovem dogodku ne obstajajo.

»Tako zahtevne oziroma dalj časa trajajoče množične prireditve na obravnavani površini od uveljavitve odloka (2015, op. a.) še ni bilo,« navaja zavod v zadnji zavrnilni odločbi za Magnificov koncert in kot edino primerljive izpostavi koncerte DJ Umeka pred letom 2015. V odločbi 19. junija je namreč navedeno: ob načrtovanem številu obiskovalcev (vsaj 20.000) in trajanju prireditve (koncerta od 13. do 24. ure v soboto, 31. avgusta, in piknika od 10. do 14. ure v nedeljo) bo prišlo do poškodbe ali uničenja ruše na zelenici, s tem pa do kršenja 13. člena odloka o krajinskem parku in ogrožanja varstvenih ciljev zavarovanega območja. Zavod za zavarovanje travnika pred poteptanjem konkretizira dva mogoča ukrepa: postavitev začasne tribune oziroma podesta za obiskovalce, ki bi bil točkovno ali pasovno pritrjen na tla, ali pa prekritje zelenice. Vendar zavod hkrati ugotavlja, da so pri podestu težava razsežnosti (obsegati bi moral 10.000–20.000 kvadratnih metrov, kar presega mere dovoljenih začasnih objektov), za prekritje pa sploh ni ustreznega tehničnega proizvoda, ki ne bi še dodatno škodil travi, na primer povzročil »kuhanje« pokritih rastlin.

Odločba zavoda tudi razkriva, da je organizator koncerta, podjetje Dom svobode, v solasti glasbenika Roberta Pešuta - Magnifica in oglaševalca Igorja Ariha, zavodu med postopkom posredoval dve mnenji v podporo izvedbe koncerta. In sicer mnenji ljubljanskega javnega podjetja VO-KA Snaga in Botaničnega vrta. Pri obeh je težko spregledati povezavo z občino. VO-KA Snaga je podjetje javnega holdinga Ljubljana in od leta 2016 formalni upravljavec parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, Botanični vrt pa prav tako financira mestna občina.

Bizaren manever je pri spremembi odloka 1. julija sicer odigrala svetniška skupina Gibanja Svoboda, ki ima na mestni ravni z Jankovićevo listo podpisan koalicijski sporazum o podpori projektom tipa kanal C0 in sežigalnica odpadkov. Svetniki Svobode so namreč na seji mestnega sveta najprej z Jankovićevimi svetniki in dvema svetnikoma SD, tudi padlim glavnim tajnikom SD Klemnom Žibertom, glasovali za izločitev zavoda za varstvo narave iz odločanja o prireditvah v Tivoliju. Nato pa so – domnevno v skrbi za naravo in kot »okoljevarstveni ukrep« – predlagali, naj odslej oddelek mestne uprave za varstvo okolja sam presodi, ali bo neka prireditev vplivala »na ugodno stanje živalskih vrst in njihovih habitatov ter varstva naravnih vrednot«.

Ob vsem ponovno bode v oči dejstvo, da je med svetniki Svobode visok uradnik ministrstva za naravne vire, torej ministrstva, ki je v postopku izdaje dovoljenja za koncert pritožbeni organ in ki bo ob zamiku uveljavitve sprememb odloka zaradi referendumov očitno na koncu odločil o usodi koncerta. Gre za Marka Mavra, ki se kot namestnik direktorice direktorata za naravo, pod katerega spada tudi sektor za zavarovana območja, pri glasovanju na seji mestnega sveta 1. julija ni izločil. Še več: v imenu svetniškega kluba Svobode je vložil prej omenjeni amandma. Protikorupcijsko komisijo (KPK) smo že pred časom spraševali o spornosti dejstva, da se je Maver kot svetnik Svobode zavezal brezpogojni podpori Jankovićevim projektom, hkrati pa je visok uradnik ministrstva, ki naj bi strokovno presojalo o mestnih projektih. S KPK so odgovorili, da so se funkcionarji dolžni samoizogibati potencialnim konfliktom, da pa gre zagotovo za primer »visoke izpostavljenosti korupcijskim tveganjem, saj so možni obvodi zakonov, ki urejajo področje nasprotja interesov, vplivanj, uhajanja informacij in podobno, ki so sicer lahko legalni, ne pa tudi legitimni«.

V torek so nam z ministrstva za naravne vire in prostor odgovorili, da kot pritožni organ še niso odločili o pritožbi Magnifica in Ariha na drugo zavrnilno odločbo zavoda za varstvo narave. Na vprašanje, kdaj se je minister Jože Novak (ki tudi sam spada med ministre Gibanja Svoboda) zadnjič sestal z županom Zoranom Jankovićem in ali sta se pogovarjala tudi o aktualnem dogajanju, pa so odgovorili: »Nazadnje sta se srečala pretekli teden, saj je z največjo mestno občino v državi veliko odprtih tem. Minister se ne more in ne sme opredeljevati ali posegati v zadeve, ki so predmet upravnih postopkov ali pritožb na ministrstvu, zato o konkretnih nadaljnjih postopkih ministrstva na sestanku ni bilo govora.« Med lobističnimi stiki na spletni strani KPK v torek zvečer še ni bilo zabeležke o omenjenem srečanju. Težko pa je spregledati, da je Novakovo ministrstvo ravno 8. julija na portalu e-uprava objavilo predlog sprememb zakona o ohranjanju narave, h kateremu zbira pripombe do 9. avgusta. Po predlogu bi občine po novem lahko neposredno, prek svojih internih oddelkov, upravljale zavarovana območja; Ljubljana torej Tivoli prek že omenjenega oddelka za varstvo narave, ne pa več prek javnega podjetja VO-KA. Pomembno bo spremljati zlasti, ali se bodo v predlog prikradle še druge ideje, zlasti v smeri zmanjšanja moči zavoda RS za varstvo narave pri pripravi aktov o zavarovanju območij in omejitvi rabe.

Protikorupcijska komisija sicer na podlagi prijave preiskuje »sume nepravilnosti v povezavi z izvedbo koncerta«. Kdo je vložil prijavo, ne razkrivajo. Po naših informacijah pa so zahtevali, da se o tem izrečejo vsi uslužbenci zavoda za varstvo narave, vključeni v pripravo druge zavrnilne odločbe. Direktor zavoda, ki se je pod to odločbo podpisal s sodelavko – naravovarstveno svetnico, ki je postopek vodila, je v Dnevnikovem intervjuju pritiske nase zanikal. Z odškodninskimi tožbami »zoper odgovorne« v primeru, če koncerta v Tivoliju ne bo, je na novinarski konferenci konec junija sicer rožljal Igor Arih, organizator Magnificove prireditve, omenjal je polmilijonsko škodo. Arih pa je na dodatno vprašanje o podlagi za tožbo odgovoril, da teh informacij ne bo delil z javnostjo.