Monika Weiss
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Politika Za naročnike
Občinski referendumi imajo veliko hibo
Oktobra lani se je izjalovil poskus pobudnikov, da bi zbrali dovolj podpisov prebivalcev, ljubljanskih volivcev, za razpis občinskega referenduma o spremembi odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Pobuda, ki sta jo vložila Arne Vehovar in Saša Đorđević z več kot sto občani, je nasprotovala odločitvi večine v mestnem svetu, ki je sprejela spremembe omenjenega odloka. Ta razplet je, kot se spomnimo, sledil nasprotovanju Zavoda za varstvo narave in dela javnosti Magnificovemu koncertu, ki je bil načrtovan na tivolski zelenici, a ga tam nazadnje vendarle ni bilo. Tudi referenduma o spornem odloku ni bilo, saj pobudnikom ni uspelo zbrati zahtevanih 11.260 podpisov. Čeprav je bilo razlogov za neuspešnost zbiranja overjenih podpisov več, je ta primer spodbudil razprave, ali so referendumi na občinski ravni ustrezno urejeni.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Družba Za naročnike
Griša Močnik je doktor fizike, vodja Centra za raziskave atmosfere, ki deluje pri Univerzi v Novi Gorici, dekan Fakultete za znanosti o okolju te univerze in član Podnebnega sveta, vladnega posvetovalnega organa. V sodelovanju s tujimi ustanovami je vključen v razvoj najnaprednejših metod za merjenje absorpcije svetlobe v aerosoliziranih delcih v zraku in meritev onesnaženosti zraka, s katerimi je mogoče določiti izvor posameznih onesnaževal, kemijske »prstne odtise« posameznih virov in njihovo povezanost z vplivi na zdravje. Močnikova mednarodna ekipa je ravno z rabo najsodobnejših metod nedavno potrdila pomemben vpliv cementarne-sosežigalnice odpadkov Alpacem, bivšega Salonita, na onesnaženost zraka in s tem na zdravje ljudi v Anhovem. S tem je postavila na laž dolgoletne trditve avstrijsko-italijanskih lastnikov o neškodljivosti dejavnosti.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Družba
Agencija za varnost prometa je minuli teden za isto mizo zbrala vse, ki se ukvarjajo s posledicami zunanjega oglaševanja, torej s posledicami vizualnega kaosa, ki smo ga vozniki in sopotniki primorani gledati iz avtomobilov zlasti ob večini avtocest in na bližnjih kmetijskih zemljiščih.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Družba
Štirje vodilni zgubaškega Premogovnika Velenje so si, ker so si pač lahko, omislili tesle
»Premogovnik Velenje avtomobilov znamke Tesla ni kupil, imamo pa za štiri avtomobile te znamke sklenjen poslovni najem. Avtomobile uporabljajo vodilni kadri,« so na vprašanja o teslah odgovorili iz državne družbe, ki jo vodijo generalni direktor Marko Mavec in direktorja Maja Gazvoda in Janez Rošer. Kdo so štirje uporabniki, niso razkrili.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Politika
Med strateške naložbe države bo prvič dodano živilsko podjetje. Gre za največje prašičerejsko podjetje v državi, torej Farme Ihan, ta korak pa je mogoče razumeti kot pozitiven premik k zavedanju politike o pomenu (samo)oskrbe s hrano. Kmetijsko ministrstvo trdi, da je krepitev domače pridelave hrane pomembna ne samo kot gospodarska dejavnost, »temveč kot ključen element nacionalne varnosti«.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Družba
Vodstvo Nuklearne elektrarne Krško je očitno le dobilo zeleno luč, da začne preverjati, ali bi bilo mogoče in zlasti varno podaljšati obratovanje na 80 let. Sredi februarja je objavilo mednarodno javno naročilo, s katerim išče izvajalca »študije izvedljivosti podaljšanja obratovalne dobe nuklearke s 60 na 80 let«.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Svet
»Trgovinske vojne so izbruhnile,« je agencija Reuters sporočila v torek zjutraj, ko je ameriški predsednik Donald Trump uvedel dodatne 25-odstotne carine na uvoz iz Kanade in Mehike in podvojil carine za uvoz iz Kitajske na 20 odstotkov. Izvršni direktor ene največjih ameriških verig diskontnih veleblagovnic in hipermarketov Target je že čez nekaj ur napovedal, da bodo v naslednjih dneh zvišali cene nekaterih sezonskih živil, kot je avokado iz Mehike: »Če zdaj obstaja 25-odstotna carina, se bodo te cene zvišale.« Preprosta logika, ki kaže, da bodo breme Trumpovih carin takoj in vsaj delno prevzeli ameriški potrošniki, ki jim je Trump obljubljal nižje življenjske stroške. Države Evropske unije na Trumpove carine še čakajo, a se unija na njihov prihod tudi že pripravlja. Zlasti pozorna mora biti na izbiro povračilnih ukrepov na Trumpovo carinsko alanfordovsko politiko »najprej streljaj, potem sprašuj«, opozarja profesor Ekonomske fakultete Marko Jaklič.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Družba
V dobrem desetletju 2010– 2022 smo v Sloveniji izgubili 8568 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega četrtino ali 2080 hektarjev s pozidavo, preostanek z zaraščanjem. Kritično pri tem je, kot navajajo na kmetijskem ministrstvu, da se pri nas za pozidavo, kar pomeni nepovratno uničenje, namenjajo večinoma najkakovostnejša kmetijska zemljišča, to so njive na ravnini z visokim proizvodnim potencialom, zaraščajo pa se predvsem travniki in kmetijska zemljišča z nižjim proizvodnim potencialom, ki so manj ugodna za obdelavo.
-
»Pred vsakim protestom mora organizator prebrati, kaj se ne sme vzklikati. Pogosto je prepovedana beseda genocid ali intifada, torej palestinska vstaja proti izraelski okupaciji. Vedno je prepovedan slogan From the river to the see, Palestine will be free. Ljudje so aretirani tudi zaradi izpeljank, kot je ta na moji majici,« je Andraž Rožman, novinar in pisatelj, v uvodu opisal dogajanje na zadnjih propalestinskih protestih v Berlinu. Na prireditvi v ljubljanskem Pritličju je le dan po gostovanju Francesce Albanese v Berlinu in le nekaj dni pred nemškimi volitvami za občinstvo spregovoril z Ramsisom Kilanijem, propalestinskim aktivistom, ki ga želijo izključiti iz stranke Die Linke, in z Doris Ghannam, nemško predstavnico svetovnega gibanja BDS (bojkot, dezinvesticije, sankcije), ki si prizadeva za ustavitev mednarodne podpore izraelskemu zatiranju Palestincev.
-
V Zasavju se bojijo nove umazane dejavnosti
Marca 2015 je cementarna Lafarge v Trbovljah ustavila proizvodnjo. To je morala storiti na zahtevo inšpektorjev, saj je cementarna kljub razveljavitvi okoljskega dovoljenja za gorivo uporabljala petrolkoks, to je stranski proizvod nafte, ki onesnažuje okolje. Razveljavitev dovoljenja, s katerim je agencija za okolje Lafargeu v nekaterih primerih dovolila rabo petrolkoksa, sta na sodišču takrat dosegli okoljevarstveni organizaciji PIC in Focus na čelu z Urošem Macerlom iz lokalnega Eko kroga. »Mirovanje cementarne v Trbovljah pomeni pripravo tovarne na morebiten ponovni zagon v prihodnosti,« so v Lafargeu, ki se danes imenuje Holcim, zapisali v letnem poročilu 2015.
-
»Kako policija in ministrstvo ocenjujeta dejstvo, da imajo Slovenci vedno več orožja zaradi strahu za lastno varnost? Kaj je po oceni policije in ministrstva vzrok za vedno večji strah za lastno varnost?« To je del poslanskega vprašanja, ki ga je konec januarja postavil poslanec Andrej Kosi (SDS). V podtonu vprašanja zaznamo mnenje, da naj bi se stopnja varnosti v Sloveniji zmanjševala. »Vse več je takih, ki orožje kupijo, ker se bojijo za lastno varnost,« je dejal Kosi in dodal, da naj bi imelo pri nas »več kot 5300 ljudi v lasti več kot 6100 kosov varnostnega orožja«.
-
Kakšne posledice ima novi ekonomski svet Amerike za Slovenijo?
Z makroekonomistom dr. Mojmirjem Mrakom, profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in enim največjih poznavalcev globalnih finančnih politik, smo govorili o sedanjem stanju, o potezah nove ameriške administracije predsednika Donalda Trumpa, najprej o carinah, seveda tudi o posledicah, ki jih ima novi ekonomski svet Amerike za Slovenijo.
-
Decembra 2021 je Janševa koalicija spremenila zakon o urejanju prostora, ki je temeljni predpis prostorskega načrtovanja pri nas. Ključne spremembe so začele veljati šele pol leta kasneje, 1. junija 2022, na dan nastopa vlade Roberta Goloba. A suhoparne tehnične spremembe se v konkretnih postopkih prostorskega umeščanja izrisujejo šele zdaj. »Gre za de facto degradacijo sodelovanja javnosti, ki je iz postopkov glede na obstoječo prakso izpadla,« opozarja pravnik Aljoša Petek iz PIC, Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. V vladi Roberta Goloba težave, pričakovano, ne vidijo.
-
Leta 2001, torej pred skoraj četrt stoletja, je Petrol napovedal, da se bo poleg trgovanja z naftnimi derivati lotil tudi ekoloških in energetskih dejavnosti. Dve leti kasneje je simbolno spremenil ime iz »Petrol, Slovenska naftna družba« v »Petrol, Slovenska energetska družba«. A danes, torej skoraj četrt stoletja kasneje, je večina prihodkov skupine Petrol še vedno povezana s prodajo nafte in derivatov, ki ostajajo njen ključni prodajni produkt. Še več: ker je država leta 2022 zaradi energetske draginje začela naftnim trgovcem omejevati marže, je uprava Petrola pod pritiskom vplivnih delničarjev sprožila vrsto pravnih postopkov zoper državo in zaradi domnevnega »oškodovanja« znižala vlaganja v energetski prehod. V istih letih domnevnega »oškodovanja« pa so si delničarji Petrola izplačevali rekordne dividende. Kdo trenutno dejansko vlada v Petrolu in kakšen vpliv ima sploh še država?
-
Eno izmed podjetij poslovneža Von Horvatha gre v likvidacijo
»Po zaključku investicije bo Maribor imel nov hotel s 3 zvezdicami, v katerem bo 20 sob (40 ležišč).« Tako piše v predstavitvi Boutique wine hotela Vila Lent, ki bi moral do konca leta nastati v stavbi na Vojašniškem trgu 7 v Mariboru in za katerega je podjetje Magna QI v lasti Tadeja Von Horvatha leta 2023 dobilo odobreno subvencijo 1,06 milijona evrov. Dodelilo mu jo je gospodarsko ministrstvo Matjaža Hana iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost.
-
Slepilni manevri ministra Hana
V sredo, 22. januarja, je gospodarski minister Matjaž Han in predsednik SD tako rekoč pred kamerami sprejel odstop direktorja javne agencije Spirit Roka Capla. Pri tem je dramatično opozoril, da je malokdo v državi sposoben »tako hitro sprejeti objektivno odgovornost in prevzeti neke posledice«. Capl je namreč odstop ponudil po tem, ko so mediji razkrili nepravilnosti pri razdelitvi desetine milijonov evrov za prestrukturiranje premogovniških regij. A Capl do danes še ni odšel s Spirita. Ves čas ima vsa pooblastila direktorja, kar kaže, da je bil sprejeti odstop le predstava ministra Hana za javnost. Ministrstvo sicer nadzira javne komunikacije Spirita v zvezi s spornim razpisom, kjer z razkrivanjem javnih informacij zavlačujejo.
-
Vprašljivo sodelovanje med kulturniki in cementarno ter sosežigalnico Alpacem
Pred nekaj dnevi je posebna komisija za odpravljanje posledic dela z azbestom vladi oddala poročilo za leto 2024. Interdisciplinarna skupina strokovnjakov je 61 upravičencem, ki so uveljavljali pravico do izplačila odškodnine, verificirala 25 bolezni plevre, 17 azbestoz in 19 mezoteliomov oziroma pljučnih rakov. Lanski podatki se ne razlikujejo od podatkov iz zadnjih let. Čeprav se azbest v proizvodnji ne uporablja že od leta 1996, se zaradi dolge latentne dobe bolezni pojavijo tudi 20 do 40 let kasneje. Od leta 2018 je najhujšo diagnozo, diagnozo agresivnega azbestnega raka mezotelioma, skupaj dobilo 156 ljudi. Velika večina lanskih novoodkritih bolnikov, kar trije od štirih, je iz goriške regije, kjer je desetletja z azbestom delala cementarna Salonit, zdaj Alpacem, ki ji država danes v istem lokalnem okolju dopušča največji letni (so)sežig odpadkov.
-
Rudnik litija na slovenski meji?
Sredi decembra lani je okoljska organizacija Alpe Adria Green (AAG) slovensko javnost in pristojno ministrstvo za okolje opozorila na projekt izkopavanja litija v okraju Volšperk na avstrijskem Koroškem, le okrog 40 kilometrov od slovenske meje. Po več kot desetletju se je namreč projekt premaknil, ker je koroška deželna vlada odločila, da investitorju, avstralskemu podjetju European Lithium, za izkop litija ni treba izvesti presoje vplivov na okolje. Kaj se dogaja s projektom, o katerem naše ministrstvo za okolje, energijo in podnebje pred mesecem ni vedelo ničesar? Ali bo ministrstvo zahtevalo izvedbo postopka čezmejnega vpliva na okolje, zlasti zaradi izlivov v reko Dravo?
-
Državna Gen energija po zatišju, ki je sledilo preklicu referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne, JEK 2, projekt nadaljuje, kot da se ni nič zgodilo. Po medijskem razkritju političnih spreg in manipulacij, ki je pripeljalo do preklica referenduma – za čuda ni odstopil nihče vpleten, ne zasavska poslanca Gibanja Svoboda in SDS Nataša Avšič Bogovič in Tomaž Lisec ne ključni usmerjevalec projekta, državni sekretar v kabinetu premiera Goloba Danijel Levičar. Prav tako zdaj ni nobenih zagotovil, da referendum o projektu JEK 2 sploh bo.
-
Ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi predsednik SD Matjaž Han, je tik pred novim letom objavilo javni razpis, na katerem ponuja 12,5 milijona evrov za gradnjo nastanitev za turiste, od hotelov do glampingov višje in visoke kakovosti, ter 2,7 milijona evrov za obnovo tovrstnih objektov. Gre za ponovitev razpisa; leta 2023 je ministrstvo za isti namen že razdelilo 58 milijonov evrov, vendar pa se četrtina takrat izbranih projektov ni realizirala in je več kot 15 milijonov evrov ostalo neporabljenih. Med drugimi sta od pogodbe odstopila ljubljanski hotel Slon in kar sedem od dvanajstih podjetij, ki so želela postaviti glampinge. Ob novem razpisu se odpira več vprašanj; zlasti, ali je smiselno vlagati toliko javnega denarja v nastanitve za turiste, in če že, ali res potrebujemo nove hotele, nove penzione in nove glampinge, namesto da bi vlagali v obnovo obstoječih hotelov in zmogljivosti, ki so v slabem stanju.
-
V začetku januarja je javna agencija Spirit razkrila, da je skoraj polovico denarja, namenjenega za prestrukturiranje Savinjsko-šaleške premogovne regije (20 od 53 milijonov evrov), dodelila podjetjema Vonpharma SI in Vital QI za njuna farmacevtska projekta. Po medijskih razkritjih, da gre za povezani podjetji, za katerima stoji podjetnik Tadej Von Horvath, so v torek odobreni subvenciji preklicali, preiskavo je začela policija, direktor Spirita Rok Capl, izbranec gospodarskega ministra Matjaža Hana, je ponudil odstop. Tak epilog je škandalozen – ne glede na to, ali razkriva popolno nesposobnost razpisnih komisij ali pa poskus zlorabe EU-denarja za pravični prehod. Minister Han poskuša ob vsem omiliti predvsem škodo za stranko SD, katere člani »skočijo« iz vsakega novega razkritja o razpisu. Molči pa tudi o še enem dejstvu: namreč da je tudi njegovo ministrstvo prav temu Vonu Horvathu dodelilo milijon evrov nepovratnega denarja za butični hotel na Lentu.
-
Ustavno sodišče je nedavno razveljavilo člen zakona o bančništvu iz leta 2021, ki je določal, da se pri imenovanju delavcev v organe vodenja bank ne uporabljajo določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. S tem je bila kratena pravica delavcev do izvolitve delavskega direktorja, je soglasno odločilo osem prisotnih ustavnih sodnikov (odsoten je bil Rok Svetlič), in z 10. januarjem razveljavilo določilo, ki je omogočalo delavske predstavnike v nadzornih svetih, ne pa tudi v upravah bank.
-
Statistični podatki so alarmantni: v letih 2021–2023 je v Sloveniji samooskrba s sadjem znašala od 14 do največ 29 odstotkov, samooskrba z zelenjavo pa je v istih treh letih padla s 43 na 33 odstotkov. Za lani, leto 2024, podatkov še ni, po prvih ocenah kmetijskega ministrstva pa naj bi bili vsaj pri vseh pomembnejših sadnih vrstah v intenzivnih nasadih doseženi »pomembno večji« hektarski pridelki. Bolj smo samooskrbni pri žitih in mesu, več kot 80-odstotno, ter pri jajcih, kjer smo tik pod 100 odstotki. Ob teh statistikah smo podrobneje pogledali, kam so v letu 2024 šle kmetijske subvencije, kaj v kmetijstvu je Slovenija spodbujala z javnim denarjem. In ugotovitve? Med sto največjimi prejemniki so bili (tudi lani) zlasti živinorejci in mesnopredelovalni giganti, številni v lasti tujcev, ki se osredotočajo na zvišanje dobička v širši regiji, bistveno več kot sadjarjev in zelenjavarjev pa je vinarjev.
-
»Pritlehno« / Nove metode projedrskega portala jedrska.si
V Knjižnici Otona Župančiča na Kersnikovi ulici v Ljubljani je bilo za 22. januarja napovedano predavanje geografa, zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani dr. Dušana Pluta, na katerem naj bi predstavil svojo lani izdano knjigo Jedrska energija – Ne, hvala!.
-
»Imeli sva vsaka svoj posebni nahrbtnik z merilno opremo, vsak je tehtal približno deset kilogramov. Z njima sva trikrat na dan, zjutraj, opoldne in zvečer, prehodili šestkilometrsko krožno pot med stacionarnima merilnima postajama, ki sta bili na župnišču na hribu in na gasilskem domu v vasi, med njima pa je bila stometrska razlika v nadmorski višini,« razlaga raziskovalka dr. Kristina Glojek vsakodnevni postopek, ki sta ga z Martino Ristorini, gostujočo raziskovalko z inštituta za raziskovanje troposfere Tropos iz Leipziga v Nemčiji, v vasi Retje v Loškem Potoku opravljali dva meseca, decembra 2017 in januarja 2018. Bili sta skoraj edini gostji v tamkajšnjem hotelu, merili pa sta onesnaženost zraka zaradi kurjenja lesa, ki je tam pozimi tako rekoč edini vir onesnaženja. O raziskavi je sredi decembra pisal Guardian, potrdila pa je, da je zrak v idiličnih hribovsko-kotanjastih Retjah v času zimskih toplotnih obratov primerljiv z zrakom v najbolj onesnaženih mestih na svetu.
-
Prejšnji teden smo izvedeli, da v občini Hoče - Slivnica vendarle ne bodo uresničili »turističnega projekta«, katerega jedro bi bil posek zgodovinskega in z več kulturno- in naravovarstvenimi statusi zavarovanega drevoreda v Pivoli ter zasaditev novega drevoreda, ki bi bil bolj odmaknjen od robov ceste.
-
Prihaja Slovenski center za krožno gospodarstvo
Gospodarsko ministrstvo pod vodstvom Matjaža Hana (SD) je sredi decembra vendarle razkrilo, kdo bo vzpostavil »Slovenski center za krožno gospodarstvo – za zeleni, ustvarjalni in pametni razvoj«. Razpis je ministrstvo objavilo že konec aprila 2024, prijave je zbiralo do sredine julija, šele pred štirinajstimi dnevi pa je razglasilo, da bo 3,5 milijona evrov dobil edini prijavitelj, to je konzorcij osmih partnerjev v sestavi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), javni Zavod za gradbeništvo, medobčinsko podjetje Pomurski tehnološki park, zasebna ptujski E-zavod in ormoški Center ponovne uporabe, računalniško podjetje Arctur in ljubljansko komunikacijsko podjetje Consensus.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Družba
Ustavni sodniki so tik pred novim letom s šestimi glasovi za in dvema proti odločili, da začasna obdavčitev bank, s katero želi država dobiti dodatna sredstva za popoplavno obnovo, ni v neskladju z ustavo. Proti sta spet glasovala Rok Svetlič in Marko Šorli, Klemna Jakliča ni bilo na seji.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Politika
Novinar Tarče: »Niso vam torej rekli, da bi to, kar ste naknadno potem tudi storili, pomenilo izigravanje volje ljudstva?« Nataša Avšič Bogovič (Gibanje Svoboda): »Veste kaj, v tistih dneh je bilo marsikaj rečenega …« To je delček sprenevedanja poslanke v oktobrski oddaji Tarča mesece za tem, ko so se poslanci vseh barv na srečanjih mimo javnosti dogovarjali in dogovorili, kako zakoličiti projekt JEK 2 pred referendumom in ne glede na voljo ljudi. Že maja letos so poslanci Svobode, SDS, SD in NSi (proti je bila Levica) složno sprejeli resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, s katero so JEK 2 inavgurirali v energetski objekt, ki »bo v prihodnosti strateškega pomena za dolgoročno in zanesljivo oskrbo Republike Slovenije z električno energijo«. Poslanci so se odločili, da bomo imeli JEK 2, nato pa so nameravali volivke in volivce vprašati, ali bi imeli JEK 2. Da je tak vrstni red neprimeren, nemara celo zakonsko sporen, so bili jasno opozorjeni, je razkrila Tarča.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Svet
Ko je priznani fotograf Christian Åslund avgusta po 22 letih znova fotografiral ledeniško otočje Svalbard, je takole povzel svoje vtise za The Guardian: »Stojite na Arktiki v majici s kratkimi rokavi in ledenikov skoraj ni več.« Julija in avgusta letos so temperature tam v povprečju za štiri stopinje presegale dolgoletno povprečje, 11. avgusta so izmerili rekordnih 20,3 stopinje Celzija, že 23. julija tudi rekordno taljenje ledu, petkratnik običajnega. Za okoli 900 milijonov ljudi na obalnih območjih po svetu postajajo ti ekstremi življenjska grožnja, so opozorili znanstveniki. Ponovno.
