Krpanje kadrovskih lukenj

V prihodnjih treh letih skoraj 10 milijonov evrov za urejanje področja socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe

V večini držav OECD je rast števila starejših, ki so najpogostejši uporabniki storitev socialnega varstva oziroma dolgotrajne oskrbe, že presegla rast števila zaposlenih, ki te storitve lahko zagotavljajo. V prihodnjih letih se bo upokojila najštevilnejša generacija zaposlenih, po podatkih iz projekcij bi bilo do leta 2033 lahko v Sloveniji prebivalcev, starih najmanj 65 let, dvakrat toliko kot otrok, starih manj kot 15 let. Zaradi pomanjkanja kadra (skoraj 70 odstotkov delodajalcev poroča o težavah pri zaposlovanju) v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih že danes postelje ostajajo prazne.

Te ključne razloge za sprejetje predloga zakona o začasnih ukrepih za boljše kadrovske in delovne razmere ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe so našteli na ministrstvu za solidarno prihodnost. Poslanci so zakon v državnem zboru potrdili minuli teden. Gre za nabor ukrepov, ki se bodo izvajali v letih 2024, 2025 in 2026, njihova skupna vrednost pa je ocenjena na slabih 10 milijonov evrov.

Ta skupina ukrepov naj bi dolgoročno okrepila zmogljivosti izvajalcev socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, predvsem domov za starejše. Novi zakon vzpostavlja sistem zagotavljanja kakovosti in varnosti obravnave, omogoča sofinanciranje pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije in potrebne izobrazbe ter uvaja sistem kadrovskih štipendij, ponuja integracijske programe ob zaposlitvi tujcev in z dodatnimi nalogami, ki jih nalaga zavodu za zaposlovanje, zagotavlja dodatno podporo pri zaposlovanju tujcev. Izvajalcem denimo zagotavlja povračilo nekaterih stroškov, če zaposlenemu tujcu zagotovijo začasno namestitev ali tečaj slovenskega jezika. Zakon poleg tega izboljšuje možnosti za krepitev prostovoljstva pri izvajalcih storitev, tem pa omogoča sofinanciranje nakupa sodobnih tehnologij, ki so lahko v pomoč zaposlenim predvsem pri težjih opravilih.

»Lahko imaš tečaj slovenščine, ampak človek, ki dela v domu, mora znati neko ’specifično’ slovenščino, poznati mora denimo izraze za razne aparature in tako naprej. Domovi takšnih tečajev slovenščine niso imeli organiziranih, pa bi bili pomembni. To je majhen vložek za precejšen učinek. Enako je, ko gre za nastanitve,« razlaga Luka Omladič, državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost, pristojen za področje dolgotrajne oskrbe. »Kar se tiče tehnologije, pa so naši domovi precej v zaostanku in slabo opremljeni. Pripomoček, ki bi lahko razbremenil zaposlene, je denimo postelja, ki omogoča lažje obračanje in premikanje varovancev. To so fizično najtežja opravila. Delovna sila je vedno starejša in to postaja vedno večji napor zanjo. Govorimo skratka o tehnologiji, ki bi oskrbovalcem predvsem olajšala delo z ljudmi.«

Gre za prvo obdobje delovanja zakona, v katerega mehanizem je vgrajena tudi evalvacija, ki bi nato omogočila ugotovitve, kateri ukrepi so najučinkovitejši in bi jih bilo smotrno prevesti v sistemske rešitve. Na pristojnem ministrstvu si ob tem ne delajo utvar, da zakon rešuje vse najbolj žgoče težave tega področja. Izziv ostaja, kako narediti poklice oskrbovalcev mikavnejše in kako jih čim bolj razbremeniti. Obenem pa posebej trd oreh ostajajo – plače. Tega že lep čas poskušajo streti v okviru prenove plač v javnem sektorju. Korak v pravo smer bi bila lahko zaveza vlade, da bo upoštevala pravilo »enka je minimalka«, po katerem bi bila najnižja osnovna plača v javnem sektorju izenačena z minimalno plačo.

»Tudi kot družba bi morali priti do spoznanja: če stavkajo bankirji, se svet ne ustavi, če stavkajo medicinske sestre, bolničarji ali smetarji, teh nimamo s čim zamenjati,« še doda Omladič.