Naraščajoči občutek ogroženosti zaradi migrantov ali Romov navkljub ugodni stopnji varnosti v državi

»Ko boste to brali in prebrali, ne boste več mirno spali. Še več. Ko se boste zbudili, boste odhiteli v najbližjo specializirano prodajalno in se oborožili,« uvodnik Demokracije Magazina, posebne izdaje tednika Demokracija, posvečene migracijam, začne urednik Boris Tomašič, sicer programski direktor in solastnik televizijske postaje Nova24TV. Res je, Demokracija in Nova24TV sta v neposredni lasti politične stranke SDS in njenih članov in funkcionarjev, ki pri vprašanju migracij (in prenekaterih drugih) zastopajo najbolj skrajno desna stališča oziroma politiko. Politiko, ki jo je novoizvoljeni evropski poslanec iz te stranke Branko Grims nedavno opisal kot »najbolj desno v politični ponudbi«. A prepričanje, da glavno mesto in država nasploh nista več varna zaradi migrantov, je vse bolj splošno razširjeno tudi v manj desnih, torej vsaj v sredinskih, če ne že skoraj tudi v levih delih volilnega telesa. Vsekakor bi našli več ljudi, ki so prepričani o tem, kot nasprotno. Pa ima vse to podlago v dejstvih, statistiki, v stvarnosti nasploh?

Omenjena, migracijam posvečena posebna izdaja revije Demokracija je polna ksenofobije, laži, zbujanja strahu in nelagodja. V resnici se razumen bralec sprašuje predvsem, kateri prispevki izpolnjujejo znake kaznivega dejanja spodbujanja nestrpnosti oziroma sovražnega govora in kateri ne. Demokracija, točneje njen nekdanji urednik Jože Biščak in pisec Aleksander Škorc, je bila zaradi prispevka slednjega iz decembra 2020 kasneje pravnomočno obsojena prav zaradi zapisa o migracijah – poveličevanja belske rase in krščanstva ter hujskanja zoper vse drugo. Za vse to ne more biti pravega opravičila, a dejstvo ostaja, da ne gre za medij v tradicionalnem pomenu besede, ampak za strankarsko propagando ene politične stranke. In ta z uporabo drugih »medijskih« kanalov zelo uspešno pri ljudeh spreminja večdesetletni občutek varnosti v občutek nevarnosti.

Nevarni nezaželeni tujci?

Ponavljanje (izmišljenih) zgodb o »kulturi posilstva« ter kaznivih dejanjih manjših in večjih tatvin, spolnih kaznivih dejanjih, nasilništvu in preprodaji mamil med ljudmi le še krepi že tako v narod dokaj globoko vsajena rasizem in ksenofobijo ter vpliva na občutek varnosti. Gre za vseprisotno manipulacijo s splošnim prebivalstvom, ki večinoma nima nikakršnih izkušenj s tujci, kaj šele slabih. V tem pogledu se ponavlja zgodba odnosa večinskega prebivalstva do romske skupnosti, a k temu se vrnemo nekoliko kasneje.

Na območju Policijske uprave Novo mesto, kjer stoji 29 romskih naselij in po katerem vodi balkanska migrantska pot, je policija letos zaznala pol manj kršitev javnega reda kot v istem obdobju lani.

Kaj torej pravijo uradni policijski podatki o kršitvah javnega reda in miru ter kaznivih dejanjih v glavnem mestu, na območju Policijske uprave Ljubljana, kjer je prisotnost migrantov največja oziroma kjer je pravzaprav edina stalna prisotnost prosilcev za azil? Število kršitev javnega reda in miru je bilo lani v Ljubljani najnižje v zadnjih desetih letih. Prej je bilo prekrškov zoper javni red in mir v prestolnici od 11 do 12 tisoč na letni ravni, lani jih je bilo storjenih 9600. Podatki za prvo polovico letošnjega leta kažejo, da bodo letos dosegli novo najnižjo točko. Da bo torej v tem pogledu Ljubljana najvarnejša v več kot desetletju.

Kaj pa kazniva dejanja, storjena na območju glavnega mesta? Tudi ta so, če izvzamemo anomalijo dveh let kovidnih omejitev gibanja, na najnižji točki v desetih letih in še vedno niso dosegla niti ravni iz leta 2019, torej iz obdobja pred epidemijo koronavirusne bolezni. Leta 2015 je bilo recimo v Ljubljani v prvi polovici leta storjenih 17 tisoč kaznivih dejanj, letos jih je bilo 11.600.

Velika večina, približno 85 odstotkov, v tem številu je dejanj, ki sodijo k »splošni kriminaliteti«, ta pa obsega predvsem ulični kriminal, velike in male tatvine, nasilništvo in morda najnatančneje kaže na stopnjo varnosti ali nevarnosti na ulicah glavnega mesta. Tudi ta je še vedno na nižji ravni kot pred epidemijo, in to čeprav je bilo zadnje predepidemično leto (2019) v tem pogledu eno najvarnejših. V prvem polletju leta 2015 je bilo recimo v Ljubljani storjenih 14 tisoč kaznivih dejanj s področja splošne kriminalitete, letos doslej točno deset tisoč.

Še več, podatki so tako ugodni navkljub dejavnikom, ki nakazujejo, da bi trend moral biti nasproten že zaradi povečevanja števila in pretoka ljudi na tem območju.

V glavnem mestu je prisotnost migrantov večja kot pred epidemijo, kriminaliteta pa manjša.

Ne govorimo le o prihodu nekaj več prosilcev za azil lani in letos. V tem času so se povečale tudi tako imenovane legalne migracije v obliki priseljevanja, in to za kar deset odstotkov. Lani je bila v Ljubljani poleg tega recimo rekordna turistična sezona. Od vstopa Hrvaške v schengensko območje se je bistveno povečal tudi tranzitni promet, ki gre skoraj v celoti čez območje ljubljanske policijske uprave. Eno redkih področij kaznivih dejanj, ki so v glavnem mestu v porastu in glede katerih bi težko iskali korelacijo z migracijami, je področje kaznivih dejanj nasilja v družini.

Nevarni nezaželeni tujci in slovenski državljani?

Prejšnjo sredo se je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar odpravil na obisk v občino Škocjan, njegova državna sekretarka Helga Dobrin pa je obiskala Metliko. Oba obiska sta bila namenjena pogovorom o tako imenovani romski problematiki, pri čemer že poimenovanje nakazuje, da je problematična romska skupnost. Zaradi »naraščajočega nasilja in kriminala s strani Romov se večinsko prebivalstvo na počuti več varno,« pravijo predstavniki Občine Škocjan.

Iz pristojne Policijske uprave Novo mesto so nekaj dni za tem sporočili nabor številnih ukrepov, gre za preiskave, privedbe, hišne preiskave, več kot 130 zaseženih avtomobilov, ki so jih letos izvedli zoper pripadnike romske skupnosti. Samo v zadnjih desetih dneh »okrepljenih aktivnosti«, pravijo, so v tej povezavi »izvedli 759 ukrepov«. Čeprav priznavajo, da v veliki večini romskih naselij ne obravnavajo odklonskih ravnanj, enako kot »resnica« o nevarnosti zaradi migrantskega nasilja in kriminala v Sloveniji velja tudi splošno razširjena »resnica«, da Romi kradejo in da kršijo predpise, in to nekaznovano.

Poklukarjevi obiski tega dela države, ki sodi v pristojnost Policijske uprave Novo mesto, povezani z varnostjo ali občutkom (ne)varnosti med prebivalci, so kar redni. Tako je tudi zaradi migracij – skozenj vodi slovenski del balkanske migrantske poti od meje s Hrvaško proti Ljubljani. Glede na nelagodje, ki ga zaradi Romov in migrantov občutijo tamkajšnji prebivalci in zaradi tega zahtevajo posredovanje države, bi torej to moralo biti razvidno tudi iz statističnih podatkov o stanju stvari na področju javnega reda in kriminalitete v tistih koncih. Zato smo se za podatke obrnili tudi na to policijsko upravo.

17.000
kaznivih dejanj v prvi polovici leta 2015 (pred začetkom migrantske krize) v Ljubljani

11.600
kaznivih dejanj v prvi polovici leta 2024 v Ljubljani

1159
kršitev javnega reda in miru v prvi polovici leta 2023 na območju PU Novo mesto

581
kršitev javnega reda in miru v prvi polovici leta 2024 na območju PU Novo mesto

Letos so do 15. julija obravnavali »581 kršitev določil zakona o javnem redu in miru, kar predstavlja 50-odstotni upad obravnavanih kršitev v primerjavi z enakim obdobjem lani«, ko so jih obravnavali 1159. Obravnavali so še 849 kršitev drugih predpisov. Tudi tu kar 38 odstotkov manj kot v istem obdobju lani, ko so jih obravnavali 1373. Morda je treba ponoviti: na območju, kjer je kar 29 romskih naselij in kjer poleg tega poteka vstop skorajda vseh migrantov v državo, policisti letos poročajo, da je polovico manj kršitev javnega reda in miru in za dobro tretjino manj kršitev drugih predpisov kot v istem obdobju lani.

Kaj pa kažejo podatki o številu kaznivih dejanj na območju PU Novo mesto? Res je, da se število kaznivih dejanj v občini Škocjan, ki jo je obiskal notranji minister, že četrto leto povečuje, a siceršnji trend na celotnem območju novomeške policijske uprave je nasproten. Letos so obravnavali 3074 kaznivih dejanj, v istem obdobju lani pa 3551. Čeprav statističnih podatkov ne zbirajo tako, da bi lahko podali ločeno statistiko za kršitve javnega reda in miru ter kazniva dejanja, ki jih na tem območju storijo migranti, je neuradno slišati, da med storilci kaznivih dejanj in prekrškov migrantov tako rekoč ali pa sploh ni, pri njih tudi še niso zaznali strelnega ali hladnega orožja.

Čeprav so podatki o stopnji varnosti celo na najbolj izpostavljenih območjih Policijskih uprav Ljubljana in Novo mesto zelo ugodni, se občutek varnosti v Sloveniji na splošno poslabšuje. Predvsem zaradi občutka ogroženosti, katerega vzrok so neželeni tujci in Romi. Eno in drugo vprašanje utegneta sčasoma dejansko postati upravičeno vprašanje (ne)varnosti, saj država romsko skupnost že desetletja pušča na socialnem dnu, v integracijo tujcev pa doslej ni vložila še nič truda. A danes, leta 2024, je občutek zmanjšane varnosti zaradi omenjenih dveh skupin ljudi v veliki večini povsem neupravičen in do njiju krivičen. Še dodatno zato, ker le še stopnjuje stereotipe, neresnice in ksenofobijo in s tem samo povečuje možnosti za (umetno ustvarjene) napetosti med različnimi narodnimi skupinami.