Jedrska kampanja se je že začela

Referendum o drugem bloku krške nuklearke (JEK 2) je politično dogovorjen in napovedan za november, točen datum pa še ni znan. Državna družba Gen energija, ki je pristojna za pripravo projekta nove nuklearke, pa je v zadnjih mesecih sprožila že vrsto aktivnosti, s katerimi promovira projekt. Ena od njih so »road showi« oziroma terenske predstavitve projekta po različnih krajih po vsej Sloveniji. Že maja so odprli posebno spletno stran, tudi promocijski videi so se začeli že pojavljati na več kanalih YouTube, z nedavnim zakupom medijskega prostora pa je postalo jasno, da bodo zgolj za promocijske vsebine v medijih namenili 854.000 evrov. Da so se promocijske aktivnosti v mesecih pred napovedanim referendumom močno okrepile, seveda ni naključje. A formalno naj bi Gen energija pripravila projekt in pregledala njegovo smotrnost, ne pa zgolj brez zadržkov in z neomejenimi sredstvi navijala za projekt, za katerega je že zdaj jasno, da bi lahko brez upoštevanja stroškov financiranja presegel 15 milijard evrov. Je za tem odločitev vlade? Se je vlada neformalno odločila, da naloži družbi, naj izvaja to okrepljeno kampanjo?

V Gen energiji ves čas poudarjajo, da so pri svojem ravnanju transparentni, ravno ta transparentnost naj bi projekt JEK 2 pomembno ločevala od v prejšnjem desetletju finančno in strateško popolnoma zavoženega projekta gradnje termoelektrarne TEŠ 6. Vendar pa v družbi ne želijo razkriti niti tega, koliko stanejo omenjene terenske predstavitve po Sloveniji. Gen energija nam je pred tednom sporočila, da »zavzema stališče, da vsebina načrta izvedbe ne predstavlja informacije javnega značaja«, saj načrt izvedbe ni bil izdelan na podlagi pravnega posla, temveč so ga pripravili zaposleni v tej družbi in da zato zahtevo za posredovanje stroškov zavračajo.

Posebna spletna stran JEK 2, aktivirana maja, navaja, da bodo predstavitve potekale do vključno septembra, od junija do danes so bile izvedene v Sevnici, Krškem, Trbovljah, Kopru, Škofji Loki, na Ptuju, v Mariboru, Kranju, na Kongresnem trgu v Ljubljani, zadnja dva pa sta bila v Bistrici ob Sotli in v Brežicah v okviru poletne Mestne promenade. Na tem večdnevnem dogodku v starem mestnem jedru, ki ga Gen energija tudi sofinancira, je bil prejšnji četrtek obiskovalcem na ogled projekt, vreden 15 milijard evrov. »Ko se je v Krško preselila kolegica iz Ljubljane, je mislila, da bo umrla zaradi jedrske,« je demonstratorju v promo majici povedala ena od udeleženk ob ogledu ene od maket. »Pa ni, kaj ne?« »Ni. Elektriko bi pa imela, vsi bi jo,« je dodala. Road show v parku nekaj deset metrov od prizorišča promenade so označevale ponjave z logom JEK 2, več informacijskih tabel, ogromna TV-ekrana, več maket – iz osrednje se lahko iz stavbe JEK izvlečejo tudi podzemni deli. Na eni od informacijskih tabel so nanizani podatki o trajanju gradenj zadnjih priključenih jedrskih elektrarn v svetu, iz grafike pa je očiten tudi manj znan podatek: od 22 novih jedrskih elektrarn je le ena v EU, finski Okiluoto 3, ki so ga gradili rekordnih 17 let. Še dve sta bili končani v ZDA, preostale pa so nastale na Kitajskem (gre za devet elektrarn), tri so zgradili Združeni arabski emirati, Belorusija in Pakistan po dve, Južna Koreja, Rusija in Indija pa po eno. Kitajska je dve zgradila v zgolj petih letih. Na drugi informacijski tabli je zapisana zaveza Gen energije k odprtosti: »Vse informacije o projektu JEK 2 so prosto dostopne.«

V začetku julija je začel na YouTubu delovati tudi poseben kanal JEK 2, kjer je bilo do tega tedna objavljenih sedem videov. A ti odpirajo vprašanja, ki jih v resničnosti ni, na primer, ali je radioaktivnih odpadkov »res neobvladljivo veliko«. V videu izvemo, da na vsakega prebivalca Slovenije na leto proizvedemo 1,9 tone industrijskih odpadkov in 490 kilogramov komunalnih odpadkov, a le sedem gramov jedrskega goriva. Resnična težava, torej da nimamo odlagališča visoko radioaktivnih odpadkov, je v videu omenjena le z enim stavkom: »Čeprav odlagališča za visoko radioaktivne odpadke še nimamo, jih nastane zelo malo, so varno skladiščeni in nimajo vpliva na okolje.«

Premier Robert Golob v celoti prepušča komunikacijsko krmilo družbi investitorki, torej Gen energiji, vlada pa se formalno v kampanjo ne bo vključila. S tem bodo brez sredstev za kampanjo ostali tudi nasprotniki.

A Gen energija ni edina, ki je okrepila svoje promocijske aktivnosti, v to se je vključila tudi državna Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO). Ta ima YouTubov kanal od decembra 2021, od vseh 16 objavljenih videov pa so jih kar sedem objavili v zadnjem mesecu. V vseh »vplivnica FenoMyna«, igra jo Alenka Marinič, strokovnjakom postavlja zelo poenostavljena vprašanja o jedrski energiji, na primer med ogledom skladišča jedrskih odpadkov si zaželi fotografirati zeleno sluz. »Da bo res zgledalo tako ’O, moj bog, radioaktivnost! Hashtag: ful je nevarno!’« In potem ji strokovnjak (v doslej sedmih spotih so ti sami moški) seveda razloži, da zelene sluzi ni in da nasploh skrbijo, da nič ne kaplja. Videe z vplivnico na družbenih omrežjih promovira tudi kanal JEK 2.

Gen energija je sicer že januarja angažirala komunikacijsko družbo Pristop, ki bo od sredine februarja do konca leta za 234.240 evrov izvajala »komunikacijsko podporo in svetovanje na področju korporativnih odnosov z javnostmi«. Že razpis, na katerem je bil Pristop izbran kot dražji ponudnik (konkurenčni Propiar je oddal cenejšo, a domnevno vsebinsko slabšo ponudbo), kot komunikacijski fokus izpostavlja projekt JEK 2 ter krepitev »sprejemljivosti dolgoročne rabe jedrske energije med prebivalkami in prebivalci Republike Slovenije«. Referenduma razpis ne omenja neposredno, navaja pa, da se bodo komunikacijske aktivnosti prilagajale »dinamiki poteka projekta JEK 2«. Poleg skoraj četrt milijona Pristopu bo Gen energija namenila še 854.000 evrov za zakup medijskega prostora, za kar je konec aprila najela podjetje OMD. Vsebine o JEK 2 bodo skoraj zagotovo v naslednjih mesecih preplavile medije, tudi družbene.

Ali torej Gen energija že vodi referendumsko kampanjo, ki formalno še ne teče in ne sme teči? Gre za kršitev zakonodaje? Iz državne volilne komisije so nam odgovorili le, da za nadzor kršitev niso pristojni oni, pač pa štirje »nadzorniki«, to so inšpektorat za notranje zadeve, inšpektorat za kulturo in medije, inšpekcijo oziroma redarstvo lokalne skupnosti in računsko sodišče. Iz inšpektorata za notranje zadeve so nam odgovorili, da »prezgodaj« začete referendumske kampanje ne preiskujejo, zanjo pa zakonodaja tudi ne predvideva sankcij. Tudi računsko sodišče financiranje kampanj in porabo denarja lahko preverja post festum, iz poročil organizatorjev. Računsko sodišče je konec leta 2023 ministrstvu za javno upravo sicer predlagalo popravke zakona, ki je pretog, saj na primer ne omogoča obravnave dejavnosti organizatorjev kampanj zunaj formalnega obdobja volilnih kampanj in tudi ne obravnave aktivnosti tretjih oseb, ki imajo elemente volilne kampanje, a formalno niso organizatorji. Zakaj je nadzor teh aktivnosti tako pomemben? Gen energija je na primer maja letos 21.280 evrov za obdobje do konca novembra namenila urednici portala jedrska.si, ki se predstavlja kot projekt medija eposavje.com. Gen energija je namenila visoko donacijo tudi Fakulteti za energetiko, ki deluje v Krškem in je del mariborske univerze. Junija sta Gen energija in fakulteta podpisali 31.300 evrov visoko donatorsko pogodbo, maja pa je fakulteta prejela 2700 evrov sponzorskih sredstev. Prav tako maja je Gen energija dala 8000 evrov donacije Društvu jedrskih strokovnjakov in še 4000 evrov sponzorskih sredstev, 7000 evrov donacije Društvu za spodbujanje energetske pismenosti En-lite, z Gospodarsko zbornico Slovenije pa je podpisala sponzorsko pogodbo v višini 9000 evrov.

Čeprav je računsko sodišče že večkrat poudarilo, da ne morejo nadzorovati tretjih oseb, ki se vključujejo v različne kampanje, politika tega ne želi urediti.

Ali ima uprava Gen energije kakršnekoli omejitve pri porabi denarja za promocijo projekta JEK 2, smo vprašali nadzorni svet Gen energije, konkretneje predsednika Žiga Debeljaka, sicer predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga. Tam so nas usmerili h Gen energiji, kjer pa so se po več dneh opravičili, da so vsi pristojni službeno odsotni. Gen energija uporablja vse kanale in orodja za promocijo tega projekta, finančno ji ne more nihče parirati. Mladi za podnebno pravičnost so sicer že pred meseci zahtevali vzpostavitev sistematičnega in preglednega informiranja javnosti o projektu, a so v vladi naleteli na povsem gluha ušesa.

Vlada, ki bi bila v kampanji dolžna enakovredno obveščati o prednostih in slabostih tega največjega nacionalnega projekta, ki bo tudi finančno obremenil bodoče generacije, se namreč v referendumsko kampanjo po dozdajšnjih informacijah ne namerava vključiti. In tu se verjetno skriva razlog, da je premier Golob v celoti prepustil komunikacijsko krmilo o novi jedrski elektrarni kar družbi Gen energija. Ministrstvo za okolje, energijo in podnebje, kjer si edini upajo dregniti v vladno jedrsko enoumje, je Gen energiji junija sicer poslalo zahtevo, da objavi osem dokumentov z odgovori, nujnimi za odločanje na referendumu. Med drugim zahteva mednarodno recenzijo vhodnih parametrov ekonomske analize za JEK 2, recenzirano študijo potresne varnosti, ovrednotenje povezanih in posrednih stroškov investicije v JEK 2, oceno finančnih in varnostnih tveganj uvoza jedrskega goriva ter načrt ravnanja in stroškov ravnanja z odpadki JEK 2. A v Gen energiji vse dokumente obljubljajo »do začetka referendumske kampanje«, kar tehnično lahko pomeni tudi le 30 dni pred samim dnem referenduma. Volivci se seveda ob taki časovnici ne bodo mogli prebiti skozi kompleksne dokumente.

»Gen energija je kot državna energetska družba izjemno aktivna pri ustvarjanju javnega mnenja v podporo JEK 2 – in s tem sočasno, če strnemo rahlo provokativno, proti obnovljivim virom. Razprava o obeh opcijah niti slučajno ni izenačena in nikoli ni bila, kar je nesprejemljivo in za kar je odgovorna vlada,« pravi Nina Štros iz Greenpeacea, ki se bo ob drugih nevladnih organizacijah vključil v referendumsko kampanjo. Za novembrski referendum je sicer predvideno vprašanje, ali volivci in volivke podpirajo »izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo«. Na spletni strani šoštanjske termoelektrarne piše, da smo tudi TEŠ 6 zgradili zato, »da bi bilo električne in toplotne energije vedno dovolj po konkurenčni ceni«, torej za stabilno oskrbo.