Izbrisana, ker je palestinskega rodu

Blagovna znamka Adidas, druga najbolj priljubljena znamka športne opreme na svetu, se je zapletla v škandal. Ne prvič, škandalov je bilo že veliko in segali so od dolgoletnih očitkov o nečloveškem izkoriščanju delavcev, ki proizvajajo njene izdelke, predvsem v indonezijskih tovarnah, do spornih izdelkov, kakršen je bil čevelj z okovi. Za proizvodnjo tega se leta 2012 podjetje nazadnje ni odločilo, ker je ogorčeno javnost preveč spominjal na enega največjih madežev v zgodovini zahodnega sveta, suženjstvo. Tokrat je za razburjenje poskrbela promocijska kampanja za oživljeni legendarni model superg SL 72, ki se je začela tik pred začetkom olimpijade v Parizu. Najeli so nekaj znanih obrazov, športnike, glasbenike, tudi ameriško manekenko Bello Hadid. A le njo so kmalu zatem iz vsega promocijskega gradiva izbrisali. Njen greh? To, da je palestinskega rodu.

Bella Hadid, poleg sestre Gigi ena najprepoznavnejših in najbolje plačanih manekenk na svetu, je po mami nizozemskega rodu, po očetu pa palestinskega. Tega ne skriva, prav tako ne ogorčenosti nad pokolom, ki v Gazi poteka lani in letos. Pokol imenuje genocid, kar v resnici je.

V trenutku, ko je postala novi obraz Adidasovih superg SL 72, je bilo to znano. Prav tako je bilo znano, da je Adidas superge SL 72 pompozno lansiral leta 1972, tik pred poletnimi olimpijskimi igrami v Münchnu, zato so za vedno ostale povezane z njimi. A še bolj je takratna olimpijada ostala v spominu zaradi terorističnega napada, v katerem je skupina osmih teroristov, članov palestinske teroristične organizacije Črni september, napadla, ugrabila in ubila 11 izraelskih športnikov. Izrael je kot povračilni ukrep izpeljal operacijo, v kateri je ubil več ljudi, ki so bili udeleženi pri izvedbi napada.

Dobrih pet desetletij pozneje opazujemo precej bolj brutalen povračilni ukrep izraelskih oblasti, ki v odgovor na napad palestinske teroristične organizacije Hamas na glasbenem festivalu oktobra lani, kjer je umrlo več kot 200 ljudi, vsakodnevno pobijajo palestinske civiliste v Gazi. Uradno naj bi bilo žrtev že okoli 40 tisoč, neuradno še precej več, približno polovica je otrok.

Kaj je torej Adidas želel sporočiti z izbiro Belle Hadid za promotorko superg SL 72? Malo verjetno se zdi, da na podton, ki bi ga izbira lahko imela za Jude, niso pomislili. Verjetneje je, da so se, vsaj člani ožje ekipe promocijske akcije, podtona zavedali, a so se za sodelovanje z manekenko kljub temu odločili in s tem morda izpeljali celo subverzivno dejanje; tako kot so bili nepotrebne žrtve ubiti izraelski olimpijci, so nepotrebne žrtve palestinski otroci, ki množično umirajo v Gazi, a njihov glas mora biti slišan ...

Tudi če je bilo morda to sporočilo snovalcev kampanje, ga je korporacija Adidas, potem ko se je nanjo zgolj zaradi palestinskega rodu Belle Hadid usul plaz očitkov o antisemitizmu, medtem že povozila. Adidas velike zneske, letos 150 milijonov dolarjev, namenja za boj proti antisemitizmu, pri tem pa podpira tudi izraelsko lobistično skupino ADL; samo lani ji je namenil milijon dolarjev. Prek izraelske nogometne zveze je podpiral tudi nogometne tekme v nezakonitih izraelskih naselbinah na palestinskem ozemlju. Odločitev, da se razide z Bello Hadid, je sprejel brez omahovanja. Manekenka, ki je delo izgubila zaradi osebne okoliščine, pa je že napovedala, da bo korporacijo najverjetneje tožila.

Adidas se je v preteklosti iz politično občutljivih zapletov znal izviti; ustanovitelja podjetja, brata Adi in Rudolf Dassler (poznejši ustanovitelj Pume), sta bila člana Hitlerjeve Nacionalsocialistične stranke, pa vendar je prav Adi Dassler v času olimpijskih iger v Berlinu leta 1936 temnopoltega ameriškega sprinterja Jesseja Owensa prepričal, naj nastopi v Adidasovih športnih čevljih – njegove štiri zlate medalje so podjetju prinesle svetovno prepoznavnost in naglo rast. Trenutno se vrstijo množični pozivi k bojkotu Adidasovih izdelkov. Se bo podjetje na to znalo odzvati? Mu je sploh mar za to, da bi bilo na pravi strani zgodovine?