Direktorji bi raje dizelski SUV

V Sloveniji je bilo leta 2023 registriranih skupaj 14.463 električnih vozil, kar je 52,2-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022, kot kažejo podatki iz letnega poročila Agencije za energijo o stanju energetike, v katerem spremlja tudi elektromobilnost. Kot leto prej je bil največji prirast lani pri baterijskih električnih vozilih (BEV); v kategoriji osebnih vozil se je njihovo število povečalo za 3859 ali medletno kar za 50 odstotkov. Sledijo priključni hibridi (PHEV), katerih število je med osebnimi vozili lani zraslo za 977 ali kar za 63 odstotkov.

Lanski prirasti kažejo spodbudno usmeritev – recimo leta 2019 je bilo v Sloveniji zgolj 2720 električnih vozil, lani pa že več kot petkrat toliko, vendar ostaja kljub prirastom skupno število električnih vozil med vsemi še vedno izredno nizko. Konkretneje: v Sloveniji imamo skupno 1.223.820 osebnih vozil in lahkih komercialnih vozil, električna vozila pa so med njimi konec leta 2023 imela le 1,18-odstotni delež. »Na ravni EU znaša primerljiv podatek 2,79 odstotka, za Švedsko, ki je imela leta 2023 največji delež električnih vozil med državami EU, pa je ta podatek 12,97 odstotka,« navajajo v agenciji.

Tudi v drugih kategorijah vozil se počasi, a pomembno premika. Recimo število baterijskih električnih avtobusov se je lani povečalo za 26 vozil, kar pomeni 160-odstotno medletno povečanje, leta 2023 pa je bilo pri nas prvič registriranih šest težkih komercialnih baterijskih vozil, torej tovornih vozil. V kategoriji L, v katero sodijo mopedi, motorna kolesa, štirikolesniki in podobno, je lani število baterijskih električnih izvedb ostalo enako, vseh je bilo le 34. Agencija navaja tudi podatke o polnilnih mestih; ob koncu leta 2023 je bilo skupaj 1608 javnih polnilnih mest, kar je le sedem več kot leto prej, skoraj 85 odstotkov teh polnilnih mest je bilo lani dostopnih brez omejitev, torej 24 ur na dan sedem dni na teden za vse uporabnike. »Upoštevajoč osebna in lahka komercialna električna vozila ter dvo- do štirikolesnike, M1, N1 in L, v Sloveniji lahko ugotovimo, da za našo državo velja razmerje 8,97 električnega vozila na polnilno mesto, kar ustreza predvidenim evropskim okvirom,« dodajajo v agenciji.

Nedavno smo v Mladini pisali o (pre) počasni elektrifikaciji voznega parka državne uprave, ki močno zaostaja tudi za zastavljenimi cilji in kjer po številu še naprej izrazito prevladujejo vozila na dizelski pogon. Po podatkih ministrstva za okolje, podnebje in energijo so konec leta 2023 baterijska električna vozila in priključni hibridi sestavljali le dobra dva odstotka voznega parka ministrstev, vladnih služb in organov v sestavi (agencij, direkcij, uprav, inšpektoratov), med lani nabavljenimi novimi avtomobili pa je bilo le približno sedem odstotkov baterijskih in priključnih električnih vozil. Državna uprava bi pač morala biti zgled in utirati pot. A v njej in v številnih državnih podjetjih, ki bi morala biti vodilna in zgled v celostnem prilagajanju podnebni krizi, ostajajo na odločevalskih mestih veliki ljubitelji velikih avtomobilov z motorji na fosilna goriva. Na portalu javnih naročil je recimo težko spregledati javno naročilo ene od hčerinskih družb Slovenskih železnic za »novo osebno vozilo v izvedbi SUV«. Pogonsko gorivo dizel, moč motorja najmanj 140 kW, dolžina vsaj 4,72 metra in širina najmanj 1,835 metra, zunanja kovinsko bela ali srebrna barva vozila, ALU platišča vsaj 17inch, – je le del zahtev iz razpisa.