Plovba po medijskih vodah

Urejanje financiranja javnih medijev in medijske zakonodaje

Več kot 300 dni. Toliko časa je bila Slovenska tiskovna agencija (STA) med mandatom prejšnje, Janševe vlade na zahtevo Uroša Urbanije, takratnega vodje vladnega urada za komuniciranje, brez financiranja. Pred stečajem jo je rešila donacijska akcija »Za obSTAnek«, s katero so državljani za obstanek STA zbrali približno četrt milijona evrov. To dogajanje je bilo eden od razlogov za sprejetje evropskega akta o svobodi medijev, ki državam članicam nalaga, da ponudnikom javnih medijskih storitev zagotovijo ustrezno in predvidljivo financiranje ter uredniško neodvisnost, in obenem razlog za pripravo novega zakona o STA.

Predlog zakona je prejšnji teden prestal javno obravnavo. Pri Društvu novinarjev Slovenije so bili po obravnavi zaskrbljeni, da model financiranja, ki ga vzpostavlja predlog zakona, »ne zmanjšuje odvisnosti STA od vsakokratne vlade, ampak to odvisnost celo povečuje«. Po predlogu zakona naj bi vlada potrjevala cenik po veljavnem zakonu o tržni dejavnosti, izračun prispevka države za javno službo pa naj bi bil odvisen od dohodka STA iz te dejavnosti. Pri društvu se strinjajo, da je treba najti način, ki zajema finančno oceno celotnega procesa in vseh storitev, ki jih STA ponuja v okviru javne službe. Vseeno pa jih skrbi, da je formula za izračun obveznosti države, ki jo določa predlog zakona, tako zapletena in nedorečena, »da še predlagatelj sam ni znal izračunati oziroma oceniti, kakšen bo po novem prispevek države oziroma kakšni bodo učinki novega zakona na državni proračun«. V gradivu namreč te informacije ni, so poudarili.

Na ministrstvu za kulturo pojasnjujejo, da STA opravlja gospodarsko javno službo, zato se za njeno izvajanje uporabljajo tudi določbe zakona o gospodarskih javnih službah, po katerem je pravica ustanovitelja javnega podjetja med drugim, da odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin. Glede očitka, da merila za določanje upravičenih stroškov ne bi smela biti prepuščena uredbam vsakokratne vlade, dodajajo, da so vsi upravičeni stroški že določeni v zakonu, z vladno uredbo se to vprašanje zgolj podrobneje uredi.

»Predlog zakona jasno določa obveznost ustanovitelja, da zagotovi primerno financiranje za nemoteno izvajanje gospodarske javne službe. Pri tem pa je ključna razlika v primerjavi z obstoječim zakonom, da predlog zakona jasno določa formulo za izračun letnega nadomestila za izvajanje gospodarske javne službe,« so dodali. »Ker je torej nadomestilo za izvajanje gospodarske javne službe STA jasno in natančno določeno že v zakonu, odpadejo vsi očitki oziroma možnosti, da vlada tega zneska ne bi plačala ali da bi prek tega financiranja izvajala kakršenkoli pritisk na delovanje STA.«

Na področju ( javnih) medijev ostaja nedorečenih še nekaj stvari. Predlog novega zakona o medijih je v medresorskem usklajevanju, vendar na ministrstvu računajo, da bi bila lahko ta zakon in zakon o STA potrjena pred koncem leta. Nerešeno še vedno ostaja vprašanje financiranja RTV Slovenija. Kot so pojasnili na ministrstvu, so prejšnji mesec upravo javne radiotelevizije zaprosili za podatke o obsegu in stroških javne službe, na podlagi katerih bi v prihodnje preučili mogoče rešitve.

Ne samo težave s financiranjem, RTV Slovenija še kar pestijo tudi težave pri popolnitvi vodilnih položajev v hiši. Po odstopu Zvezdana Martića s položaja predsednika uprave je to mesto kot vršilka dolžnosti zasedla Natalija Gorščak. Na njen predlog je bil nedavno za vršilca dolžnosti člana uprave imenovan Luka Rupnik, pravnik z 20-letnimi izkušnjami na področju delovanja javne radiotelevizije, na mestu člana uprave pa, kljub odstopu junija, na prošnjo Natalije Gorščak še nekaj časa ostaja tudi Andrej Trček. Po napovedih bi RTV Slovenija upravo s polnimi pooblastili lahko dobila septembra.