9. 8. 2024 | Mladina 32 | Kultura | TV
TV komentar / Pogovor o medijih, na katerega smo čakali
Prihodnost medijev
Neda Došenović, Gašper Andrinek in Marko Milosavljević v oddaji Pogovori o prihodnosti
© TV Slovenija
Ob ogledu zadnje oddaje Pogovori o prihodnosti na TV Slovenija, tokrat o medijih in digitalizaciji, smo samo utrdili prepričanje, ki smo ga v tej rubriki že zapisali: novi format televizijske oddaje, v kateri vlogo voditelja prevzame eden od treh gostov, potrebuje voditelja. Izkušenega voditelja. Tokrat se je pač zgodilo, da je bil eden od gostov novinar, še več, novinar Vala 202 Radia Slovenija, ki bi ga, ob kopici zanimivih in kakovostnih oddaj, ki jih pripravlja tamkajšnja ekipa, zlahka postavili za zgled modernega medija, od katerega bi se česa lahko naučila tudi televizija na drugi strani Kolodvorske ulice. Predsednik Društva novinarjev Slovenije in novinar Gašper Andrinek se je v vlogi voditelja, kot bi pričakovali, odrezal odlično, pogovor je imel rep in glavo in rdečo nit, prihodnost novinarstva pa sta s prav takšnim občutkom presojala tudi profesor novinarstva dr. Marko Milosavljević in urednica spletnega portala N1 Neda Došenović.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
9. 8. 2024 | Mladina 32 | Kultura | TV
Neda Došenović, Gašper Andrinek in Marko Milosavljević v oddaji Pogovori o prihodnosti
© TV Slovenija
Ob ogledu zadnje oddaje Pogovori o prihodnosti na TV Slovenija, tokrat o medijih in digitalizaciji, smo samo utrdili prepričanje, ki smo ga v tej rubriki že zapisali: novi format televizijske oddaje, v kateri vlogo voditelja prevzame eden od treh gostov, potrebuje voditelja. Izkušenega voditelja. Tokrat se je pač zgodilo, da je bil eden od gostov novinar, še več, novinar Vala 202 Radia Slovenija, ki bi ga, ob kopici zanimivih in kakovostnih oddaj, ki jih pripravlja tamkajšnja ekipa, zlahka postavili za zgled modernega medija, od katerega bi se česa lahko naučila tudi televizija na drugi strani Kolodvorske ulice. Predsednik Društva novinarjev Slovenije in novinar Gašper Andrinek se je v vlogi voditelja, kot bi pričakovali, odrezal odlično, pogovor je imel rep in glavo in rdečo nit, prihodnost novinarstva pa sta s prav takšnim občutkom presojala tudi profesor novinarstva dr. Marko Milosavljević in urednica spletnega portala N1 Neda Došenović.
Kakšna je torej prihodnost novinarstva? Pomenijo novi družbeni mediji, kot je na primer TikTok, njegov konec? Ali so samo znak, da mora tudi novinarstvo stopiti v korak s časom? Neda Došenović je v nekem trenutku opisala, kako so v njeni prvi službi, ko se je pojavil Facebook, tega blokirali, da ne bi zaposleni preveč viseli na njem. Ampak kmalu je postal eden glavnih virov informacij o družbenem dogajanju. Ni to isto, kot kadar očitamo mladim, da so neprestano na mobitelih? Ko so v 18. in 19. stoletju romani postali priljubljeni, so nekateri verjeli, da pri mladini spodbujajo pretirano lenobo in fantaziranje. Da bi lahko kvarili mladino, se je očitalo tudi časopisom. Že Sokrat je bil skeptičen do pisane besede! Verjel je, da slabi spomin in razumevanje.
Vseeno drži, kot je poudaril tudi Milosavljević, da je danes tekma za našo pozornost krvoločna. Naša pozornost pa, kot potrjujejo tudi raziskave, vse krajša. A bistvena je – vsebina. Verodostojnost. Mediji morajo biti, če želijo obstati sredi žlobudre nove informacijske dobe in dezinformacij, ne samo moderni, morajo biti tisti, h katerim se zatekamo po resnične informacije. Medijem morajo ljudje zaupati. In morajo znati biti dovolj samokritični. Česar tistim, ki so se že preveč udomačili v tem cehu, če smo povsem iskreni, kdaj tudi primanjkuje.
Na TV Slovenija smo si imeli zadnje dni priložnost ogledati dve oddaji o prihodnosti novinarstva, posledično o prihodnosti javnih medijev in RTV Slovenija. Ena je bila Pogovori o prihodnosti, druga Intervju, v kateri je Edvard Žitnik gostil bivšega direktorja POP TV Tomaža Peroviča, ki je novinarsko pot začel na nacionalki. Če bi smeli vodilnim v hiši in tudi v državi priporočati, kateremu pogovoru naj raje prisluhnejo – prvemu, ki je deloval res premišljeno, ali drugemu, ki je bil izrazito pokroviteljski –, bi jim seveda priporočili tistega prvega.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.