Še ena tovarna onesnaževalka, ki s pomočjo odvetnice celo toži bližnje prebivalce

Nad prebivalce tudi Vipap Krško

»Bolj kisel vonj, smrdi. Moteče je...Kako bi rekel, zapeče grlo,« je februarja letos za RTV Slovenija povedal sosed Vipapa Krško, upokojenec. »Spet smrdi, to je za ponoret,« je opisal drugi. Zdaj oba ob še eni krajanki toži Vipap, papirnica in sosežigalnica, prek odvetnice Romane Lemut Strle zaradi zaščite ugleda in dobrega imena. Vipap od trojice, od teh sta dva upokojenca, zahteva javno opravičilo, objavo sodbe v medijih in 1500 evrov oziroma 3000 evrov denarne odškodnine. Kako nizko se lahko spustijo slovenski odvetniki in odvetnice v sledenju željam naročnika, smo se v Mladini spraševali leta 2021 ob primeru odvetnice Salonita Nine Zidar Klemenčič, ki je prebivalcem v okolici Salonita »žugala« z odškodninskimi tožbami že ob vsakem izrekanju o svojem okolju in zdravju. A sedanji primer Vipapa kaže novo dno. Po mnenju več sogovornikov gre za značilen primer SLAPP-tožbe, katere glavna namena sta nadlegovanje in izčrpavanje »tarč«, da bi utišali kritične glasove in izrinjali civilne družbe iz vprašanj javnega interesa.

»Ocenjujemo, da so tožbeni zahtevki povsem neutemeljeni in nesprejemljivi, vloženi s ciljem utišanja kritičnih javnih glasov. Na to kaže že dejstvo, da so uperjeni neposredno zoper fizične osebe, ki so v TV-prispevku nastopale zgolj kot intervjuvanci,« pravi odvetnica toženih krajanov iz Krškega Vanja Panjan. In dodaja: »Temi varovanja okolja in zdravja sta izrazito v javnem interesu, zato je omejevanje svobode izražanja v tovrstnih primerih toliko bolj nesprejemljivo.« Novomeška odvetnica Panjan je zastopanje trojice prevzela na prošnjo Pravne mreže za varstvo demokracije, na katero so se toženi obrnili. V Krškem smo od več sogovornikov izvedeli, da tožbe kljub pravno dobrim možnostim nekatere tožene po povsem »človeški plati« izjemno bremenijo in jim povzročajo hudo stisko.

Če Vipap zdaj že v laičnih opisih »bolj kislega vonja« v Krškem in izjavah, da »spet smrdi«, prepoznava okrnitev svojega ugleda in dobrega imena ter zaradi takih izjav sproža odškodninske tožbe zoper sosede, je treba opozoriti vsaj na tole: Vipap je v zadnjih letih večkrat kršil okoljevarstveno dovoljenje in zakonodajo, česar sam očitno ne vidi kot okrnitev lastnega ugleda in dobrega imena, večkrat je prihajalo do množice prijav »neprijetnega vonja« (po SSKJ je to definicija smradu), pred nekaj meseci pa je direktorica Vipapa Milena Resnik javno potrdila kršitve pri emisijah in vzroke za »vonj« iz Vipapa.

Poglejmo podrobneje. Vipap Krško je, tako kot cementarna in sosežigalnica Salonit Anhovo (po novem Alpacem), vpisan v poseben register industrijskih onesnaževalcev. Kot papirnica in sosežigalnica mora striktno upoštevati okoljevarstveno dovoljenje, ki med drugim določa, katere odpadke sme kuriti in koliko izpustov proizvajati.

Odvetnica Vipapa je šla s tožbami zoper krajane Krškega celo korak dlje od odvetnice Nine Zidar Klemenčič, ki je v imenu Salonita pred leti krajanom v dopisih »zgolj« žugala z odškodninsko odgovornostjo in terjala opravičila.

Emisije iz Vipapovih dimnikov, tudi neprijetni vonji, so v Krškem večletna težava. Pridobili smo elektronsko sporočilo iz lanskega aprila, v katerem vodja brežiške izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje (številka 112) potrjuje, da se »klici na to temo pojavljajo že nekaj let« in da so kljub temu, da ni prišlo do nesreče z nevarnimi snovmi, o klicih »velikokrat obvestili inšpektorat za okolje in prostor, ki opravlja tudi inšpekcijski nadzor nad izvajanjem predpisov s področja kakovosti zraka«.

Že decembra 2022 je omenjeni inšpektorat za okolje, pristojna enota Maribor, Vipapu naložil, da mora do februarja 2023 pripraviti program za odpravo čezmernega obremenjevanja okolja. Iz odločbe izhaja, da je inšpektor pri Vipapovih kurilnih napravah potrdil previsoke izpuste snovi v zrak, konkretno previsoke emisije dušikovega oksida, ogljikovega monoksida in skupnega prahu. Te kršitve se lani kljub odločbi inšpektorata in tudi nekoliko manjšim količinam izpustov niso ustavile. Dokument Agencije RS za okolje iz maja letos potrjuje, da je Vipap tudi v letu 2023 čezmerno obremenjeval okolje. Na treh parnih kotlih je spet presegal predpisane mejne vrednosti za skupno tri snovi, dušikove okside, skupni prah in ogljikov monoksid. Taka preseganja mejnih vrednosti so problematična z zdravstvenega vidika. Dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo pri UKC Ljubljana, namreč opozarja, da niti upoštevanje mejnih vrednosti onesnaževal ne zagotavlja zdravega okolja lokalnemu prebivalstvu, saj so učinki onesnaževal lahko sinergistični in se lahko celo pomnožujejo.

Za vtis, koliko snovi v zrak spušča Vipap, navedimo, da je ta leta 2022 po podatkih Agencije za okolje v zrak spustil 37 ton žveplovih oksidov in 16 ton celotnega prahu, kar je 1,5- oziroma skoraj dvakratnik Salonitovih emisij v letu 2022, hkrati je agencija pri Vipapu leta 2022 zabeležila 3,17 kilograma »rakotvorne snovi 1. nevarnostne skupine«. Lani so bile količine nižje, a kljub temu je lanski »izplen« v zrak iz Vipapa: 110 ton dušikovih oksidov, skoraj 46 ton ogljikovega monoksida, skoraj 13 ton žveplovih oksidov, 8,5 tone celotnega prahu, 431 kilogramov je bilo organskih spojih (TOC), 22 kilogramov prašnatih anorganskih snovi, kamor sodijo živo srebro, talij, svinec, nikelj in krom, ter dva kilograma klorovodikove kisline (HCl). Večina teh snovi praviloma že samih škodljivo vpliva zlasti na dihala, opozarja dr. Brvar v prispevku o izpustih (so)sežigalnic iz leta 2019, dolgotrajne izpostavljenosti pa povzročajo širši spekter zdravstvenih težav.

Povedno je tudi dejstvo, da je inšpektor za okolje že septembra lani poslal ministrstvu za okolje dopis s predlogom, naj Vipapu spremeni oziroma zaostri okoljevarstveno dovoljenje. Inšpektor v dopisu poudarja »neprijeten smrad, čez katerega se pritožujejo okoliški prebivalci«, kot »najverjetnejši vir neprijetnih vonjav« pa navaja kurjenje vlakninskih izvržkov in muljev, ki nastajajo v proizvodnji papirja. Ker se gorenje teh odpadkov občasno izvaja pri prenizkih temperaturah, prihaja do nepopolnega zgorevanja in nastanka saj ter organskih spojin z neprijetnim vonjem, razlaga inšpektor. Ministrstvu v dopisu predlaga, da Vipapu v okoljevarstvenem dovoljenju jasno določi režim kurjenja omenjenih odpadkov, na primer z zahtevo, da morajo kotel zagnati s plinom, odpadke pa da lahko začnejo dodajati kot gorivo šele pri določeni temperaturi. Ministrstvo predloga inšpektorja do zdaj ni upoštevalo; podatki javnega registra kažejo, da je bilo Vipapovo okoljevarstveno dovoljenje nazadnje spremenjeno februarja 2017.

Razlago »vonja«, ki so ga v več primerih zaznavali in prijavljali krajani, je oktobra lani javno ponudila tudi sama direktorica Vipapa Milena Resnik. Ta je na izredni seji krškega mestnega sveta, sklicani tudi zaradi Vipapovih kršitev okoljskih predpisov, izjavila, da ta »vonj ni posledica kurjenja plastike, temveč je to vonj, ki se pojavi ob izgorevanju nenevarnih organskih snovi v filtrih«, konkretneje ob izgorevanju nenevarnih odpadkov iz predelave odpadnega papirja, izhaja iz povzetka seje na spletni strani Vipapa. Oktobra je na seji tudi potrdila, da je Vipap presegal dopustne emisije, ki da so nastale zaradi večkratne zaustavitve proizvodnje v energetski krizi in težav, povezanih s prisilno poravnavo, ki so jo novembra 2021 sprožili zdaj že bivši češki lastniki papirnice. Direktorica Vipapa je zagotovila, da izvajajo »načrt za odpravo zaznanih blažjih presežkov emisij«, ki ga bodo končali v letu 2024, torej letos. Kako daleč so z uresničitvijo ukrepov, ni jasno, saj v Vipapu na nobena naša vprašanja ne odgovarjajo. Izvajanje ukrepov je sicer pomembno – prispevek RTV in izjave o zaznanem vonju so bili posneti v začetku leta.

Kakorkoli; če je direktorica Vipapa o vonju javno govorila še pred nekaj meseci, so se zdaj v Vipapu očitno odločili, da o njihovem vonju ne bo več nihče javno govoril – ne da bi tvegal tožbo. Se krajani ne smejo izrekati, celo niti odgovarjati na javna vprašanja o svojem življenjskem okolju ali skrbi za zdravje? Ali ne gre za učbeniški primer SLAPP-tožbe s ciljem ustrahovanja in utišanja?

V Krškem smo od več sogovornikov izvedeli, da tožbe kljub pravno dobrim možnostim nekatere tožene po povsem »človeški plati« izjemno bremenijo in jim povzročajo hudo stisko.

»Tudi izražanje o življenjskem okolju je omejeno s pravicami in svoboščinami drugih. Nikakor ne gre za ustrahovanje kogarkoli, pač pa za pravico družbe Vipap, da zaščiti svoj ugled in dobro ime pred neresničnimi izjavami in nagajanjem s strani posameznikov ter jih zaradi neresničnih izjav pokliče na odgovornost,« nam je odgovorila zastopnica Vipapa, odvetnica Romana Lemut Strle, ki je podpisana pod tožbe zoper tri krajane Krškega. Ta je šla s tožbami celo korak dlje od odvetnice Nine Zidar Klemenčič, ki je v imenu Salonita pred leti krajanom v dopisih »zgolj« žugala z odškodninsko odgovornostjo in terjala opravičila; dovolj je bila že izjava krajanke, da »jo skrbi vstopanje polutantov v prehrambno verigo«, ali izjava, da gre pri prizadevanjih krajanov »za boj z mlini na veter«.

Odvetnica Lemut Strle je od leta 2023 samostojna odvetnica, pred tem je bila vrsto let sodelavka in partnerica sedanje predsednice države Nataše Pirc Musar v odvetniški pisarni Pirc Musar & Lemut Strle. Zanimiva podrobnost je, da je ravno Nataša Pirc Musar kot odvetnica zastopala podjetnika Aleksandra Jereba, ki je v lani končanem postopku prisilne poravnave postal novi večinski lastnik Vipapa Krško. Aprila 2019 je Nataša Pirc Musar branila Jereba oziroma njegovo Akustika group v oddaji na POP TV, v kateri ga je vrsta podjetnikov iz poslovne stavbe Predilnica Induplati in iz industrijske cone Stol, obe tovarni je kupil Jereb, obtoževalo oteževanja poslovanja. To, da je enega od vhodov v poslovno stavbo zablokiral s pettonskim bagrom, je odvetnica Pirc Musar branila z vprašanjem novinarki. »Kaj bi pa vi naredili, če bi kdo uzurpiral vašo nepremičnino?« Premoženje Jereba, ki se v javnosti ne pojavlja, je v letu 2023 po oceni Financ dosegalo 59,3 milijona evrov.

Jereb je torej od lani jeseni tudi večinski, 54-odstotni lastnik Vipapa. Do deleža je prišel z odkupom terjatev od zdaj že bivših čeških lastnikov Vipapa, temu poslu pa je močno oporekalo krško podjetje Kostak, ki ima zdaj le četrtinski delež Vipapa. Javno dostopno gradivo razkriva hude medsebojne obtožbe obeh taborov, sodišče pa na koncu ni potrdilo Kostakovih trditev o nepravilnostih. V gradivu sicer beremo, da naj bi Kostak želel prevzeti nepremičnine Vipap zato, da bo občina Krško, ki je največja lastnica Kostaka, zgradila sežigalnico odpadkov. Kaj je Jerebova perspektiva, bo verjetno jasno kmalu; zatrjevanja o »perspektivni panogi« se težko nanašajo na papirniški del, saj se energetsko intenzivna papirna industrija globalno sooča s težavami. Evropsko združenje papirne industrije (Cepi) je julija objavilo podatke za lani, ki kažejo kar 13-odstotni upad proizvodnje kartona in papirja, kar je bistveno več kot v času covida (v letu 2020 je bil upad 4,7-odstoten).