Chagallova dela gledalca postavljajo pred vedno nove uganke

V dunajskem muzeju Albertina bo jeseni razstava del Marca Chagalla. Na ogled bo približno 90 del iz vseh umetnikovih ustvarjalnih obdobij.

V dunajskem muzeju Albertina za jesen napovedujejo odprtje razstave del belorusko-francoskega slikarja Marca Chagalla (1887-1985). Na ogled bo približno 90 del iz vseh umetnikovih ustvarjalnih obdobij, razstava se bo osredotočala na umetnikovo ukvarjanje z najbolj prvinskimi in univerzalnimi življenjskimi temami.

Chagall sodi med najbolj znane umetnike 20. stoletja, njegov edinstven opus obsega dela, nastala od leta 1905 pa vse do 80. let 20. stoletja.

Njegova dela še danes navdušujejo in gledalca postavljajo pred vedno nove uganke. Gibljejo se med tradicionalnim in avantgardnim tako glede sloga kot glede vsebine, piše na spletni strani Albertine.

Kot še piše, so osrednje teme njegovih slik materinstvo, rojstvo in smrt ter ljubezen, ki jih osvetljuje iz vedno novih zornih kotov. Ponavljajoči se motivi v njegovem opusu, kot so petelin, osel, krava in riba, delujejo v njegovem fantastičnem kozmosu kot elementi, ki jih prilagaja glede njihovih pomenov. Navidezna nasprotja in kontrasti v Chagallovih kompozicijah pa pričajo o umetnikovem iskanju "logike nelogičnega", s katerim je tradicionalnim slikovnim oblikam dodal psihološko razsežnost.

Chagall se je rodil v Ljozni pri Vitebsku v današnji Belorusiji. V poznejših delih je večkrat izhajal iz otroštva in spominov iz mladosti.

Študiral je v Sankt Peterburgu. Med letoma 1910 in 1914 je živel v Parizu, ker se je vključil v okolje avantgardnih umetnikov v okrožju Montparnasse. Prvo samostojno razstavo je imel leta 1914 v berlinski galeriji revije Der Sturm in z njo vzbudil veliko pozornosti. Istega leta se je vrnil v Rusijo.

Po oktobrski revoluciji je bil komisar nove sovjetske oblasti za likovno umetnost v Vitebsku, leta 1923 pa se je dokončno naselil v Parizu. Tam so ga navdihovale umetniške smeri 20. stoletja - fauvizem, kubizem in ekspresionizem, po katerih je povzel posamezne elemente in jih vključil v svojo slikarsko govorico.

Julija 1941 se je pred nacisti umaknil v ZDA. Čeprav je bil daleč od vojnega dogajanja, se ga je vojna močno dotaknila. V New Yorku je naslikal vrsto slik, na katerih je upodobil razdejanje in strah. V Francijo se je vrnil leta 1949 in se naselil v Saint-Paul-de-Venceu, kjer je živel do smrti.

V poznem obdobju je ustvarjal tudi vitraže in stenske slike, scenografije in kostume, posvečal se je tudi skulpturi, keramiki in litografiji.

Razstava v muzeju Albertina bo na ogled od 28. septembra 2024 do 9. februarja 2025.

ypDDeWdmQwI