Kampus na kampus

V Ljubljani se gradi in se bo še gradilo kar nekaj akademske infrastrukture, predvsem bo nekaj fakultet, ki jih pesti prostorska stiska, dobilo nove prostore. Univerza poskuša nove fakultete umestiti v kampuse, kampusu za Bežigradom se bodo pridružili še kampusi na Brdu, v središču mesta in pri Medicinski fakulteti. Pri gradnji novih študentskih domov pa takega navdušenja ni opaziti.

Pred tednom sta ljubljanski Fakulteta za farmacijo (FFA) in Fakulteta za strojništvo (FS) od ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo novih prostorov na območju tako imenovanega Kampusa Brdo. V Kampusu Brdo so za zdaj umeščene že Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT), Fakulteta za računalništvo in informatiko (FRI) in Biotehniška fakulteta (BF). S tem bo Kampus Brdo eno izmed največjih območij, na katerih so zgoščene fakultete.

»Fakulteti, ki sta zdaj v prostorih na Aškerčevi cesti, zaradi premajhnih in neustreznih prostorov ne moreta več izvajati svojega poslanstva in zagotoviti ustreznega preskoka na pedagoškem in raziskovalnem področju, ki ga od njiju zahteva družba za enakovredno vključevanje v mednarodne tokove. Študenti in raziskovalci obeh fakultet bodo v novem okolju, oblikovanem v skladu z najsodobnejšimi smernicami, deležni številnih novih možnosti, ki bodo pozitivno vplivale na njihove študijske in raziskovalne dosežke,« so v izjavi za javnost sporočili z Univerze v Ljubljani.

Kampusi rastejo kot gobe po dežju.

Farmacevtska fakulteta ima več kot 1500 študentov in 200 zaposlenih, njena glavna zgradba na Aškerčevi cesti v središču prestolnice je bila zgrajena že leta 1921, fakulteta pa jo uporablja od leta 1960. Leta 2000 so sicer zaradi pomanjkanja prostora zgradili prizidek, a ta ni zadoščal, zdaj fakulteta program izvaja tudi v drugih objektih, nekatere izmed njih najema. »Na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani usposabljamo magistre farmacije za opravljanje njihovega poslanstva v lekarniški dejavnosti, strokovnjake za delo v laboratorijski medicini in kozmetologiji ter v globalno kompetitivnem okolju farmacevtske industrije. S kombinacijo znanstvenih pristopov in inovativnih poučevalnih orodij prispevamo k ustvarjanju in razširjanju znanja z namenom zagotavljanja človeške blaginje in zdravega staranja. Nova stavba bo znatno pripomogla k doseganju teh ciljev,« je zatrdil dekan Fakultete za farmacijo Rok Dreu.

Glavni prostori Fakultete za strojništvo so bili zgrajeni leta 1972, takrat je bilo študentov okoli 600, zaposlenih pa okoli 150. Danes je študentov več kot dvakrat toliko, okoli 1500, zaposlenih pa je skoraj trikrat toliko, približno 430. »Gospodarski razvoj v Sloveniji je usodno odvisen od znanja in prebojnih inovacijskih tehnologij, ki jih razvijamo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani in se s tem prebijamo med vodilne nosilce razvoja in izobraževanja v regiji in širše v mednarodnem prostoru,« je dejal Mihael Sekavčnik, dekan fakultete.

Gradnja fakultet se bo financirala različno. Fakulteta za strojništvo bo prejela evropska sredstva iz programa kohezijske politike za obdobje med letoma 2021 in 2027. Ni še znano, kašen delež stroškov bo krit iz evropskih sredstev, preostanek bo prispevala država. Marca 2020 izbrana arhitekturna rešitev biroja Sadar + Vuga je bila ocenjena na 48 milijonov evrov, bo pa zaradi inflacije v zadnjih letih dejanska cena najverjetneje višja.

Gradnja Fakultete za farmacijo se bo v večjem delu financirala na podlagi zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031, po katerem je 200 milijonov evrov predvidenih tudi za naložbe v gradnjo fakultet s področja medicine, dentalne medicine in farmacije. Arhitekturni biro Atelier arhitekti in Arhema, katerih načrt je bil zmagovalen na natečaju, sta prav tako leta 2020 ocenila, da bo fakulteta stala 52,9 milijona evrov, tudi tu lahko na koncu pričakujemo občutno višji znesek. Gradnja obeh fakultet bo predvidoma potekala sočasno, na univerzi načrtujejo, da bi se začela v prvi polovici prihodnjega leta, končala pa leta 2028.

Kaj pa se bo zgodilo s prostorom, ki ga bosta fakulteti leta 2028 zapustili? Univerza načrtuje veliko prenovo tega območja in vzpostavitev Kampusa Center. Letos konec marca je predstavila projekt, v okviru katerega so študentje Fakultete za arhitekturo pripravili prostorsko in arhitekturno rešitev za območje Aškerčeve ceste, ko se bosta fakulteti za strojništvo in za farmacijo izselili.

»Po preselitvi fakultet želimo prenoviti celotno območje fakultet ob Aškerčevi cesti v Ljubljani in tako omogočiti dodatne prostore fakultetam, ki ostajajo na tej lokaciji, torej Naravoslovnotehniški fakulteti UL, Filozofski fakulteti UL in Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo,« je na predstavitvi načrta pojasnil rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič. »Ker gre za območje v samem središču mesta in za urbanistično pomembno in zanimivo območje med Foersterjevim vrtom in Rimskim zidom, smo se lotili načrta prenove skupaj s profesorji, študentkami in študenti s Fakultete za arhitekturo UL, ki so pripravili celovit predlog prenovitve in tudi oživitve tega pomembnega dela mesta. Verjamem, da bomo z uresničitvijo tega projekta v prihodnjih desetih letih pomembno prispevali ne le k reševanju prostorskih težav fakultet, temveč tudi k lepši podobi mesta in višji kakovosti življenja v središču Ljubljane.« Načrtujejo, da bi v Kampus Center preselili Centralno tehniško knjižnico (CTK) in vse knjižnice kampusa, ki so povezane z Osrednjo humanistično knjižnico Filozofske fakultete. Zdaj CTK najema prostore v stavbi TR3.

Ni pa to edini gradbeni projekt ljubljanske univerze. Ureja se že območje Šempetrske vojašnice, kjer ima prostore Medicinska fakulteta. Polovico stavbe so že porušili, na tem mestu pa bodo postavili novogradnje in uredili kampus te fakultete, imenovan Kampus Vrazov trg. Rešitev je zasnoval biro Multiplan arhitekti, gradnja se bo predvidoma končala v drugem četrtletju leta 2026, vrednost naložbe je nekaj več kot 84.600.000 evrov. »V spodnjem delu kampusa bodo predavalnice in vajalnice, v zgornjih etažah pa laboratoriji. Glavni vhod bo umeščen v nižjo etažo s krožno povezavo do obeh obstoječih objektov. V skladu s celostno vizijo Univerze v Ljubljani se zagotavljajo ustrezne prostorske in infrastrukturne možnosti za izvajanje izobraževalnega programa in raziskovalno-znanstvenega dela na najvišji strokovni ravni,« so o projektu zapisali na univerzi.

Gradi pa se tudi na Viču, in sicer ob Cesti v Mestni log, kjer bo nove prostore dobila Veterinarska fakulteta. Projekt je vreden nekaj manj kot 80 milijonov evrov, zaključil naj bi se prav tako v drugem četrtletju leta 2026, rešitev je zasnoval biro Arhitektura MJ projektivni biro. »Objekt bo razdeljen na dve medsebojno povezani stavbi. Višja stavba v petih etažah bo namenjena prostorom za pedagoško dejavnost in inštitutom, nižja stavba v treh etažah pa bo namenjena prostorom klinik. Streha nižjega objekta bo urejena kot večnamenska zelena površina. Objekt bo omogočal izvedbo pedagoških, raziskovalnih in kliničnih procesov na najvišji ravni,« so projekt opisali na univerzi.

Za oba projekta je univerza pridobila sofinanciranje Evropske unije in države v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega za blažitev učinkov koronske krize. Od skupno okoli 165 milijonov evrov bo proračun EU kril nekaj več kot 89 milijonov evrov, država pa še okoli 42 milijonov evrov in pol, preostalih približno 31 milijonov evrov bo primaknila univerza sama.

V Ljubljani se torej gradijo in se še bodo gradili številni novi prostori za fakultete, tudi novi kampusi rastejo kot gobe po dežju. Do zdaj je bil edini res pravi kampus tisti za Bežigradom, kjer domujejo Ekonomska fakulteta (EF), Pedagoška fakulteta (PF), Fakulteta za upravo (FU) in Fakulteta za družbene vede (FDV). Zdaj bomo dobili še kampuse Brdo, Center in Vrazov trg. Tega pa ne moremo reči za študentske domove.

Že od leta 2020 ima ministrstvo za visoko šolstvo (takrat še ministrstvu za izobraževanje) namen, da bi se študentski dom s 380 ležišči zgradil na Roški cesti. Trenutno čaka na sprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta, pri Študentskih domovih Ljubljana so predvideli, da bi bil dom lahko zgrajen do leta 2027. Še ena lokacija, ki se omenja kot mogoča, je na Gerbičevi ulici na Viču, ni pa še napovedi, kdaj se bo to uresničilo in ali se sploh bo.

Negotova je tudi prihodnost študentov, ki prebivajo v Akademskem kolegiju. To je polkrožna stavba za Bežigradom, ki jo je zasnoval Jože Plečnik, zdaj pa jo občina namerava dokončati – jo narediti krožno. Študentski domovi Ljubljana zdaj najemajo prostore Akademskega kolegija od občine, občina pa visokošolskemu ministrstvu predlaga, naj prostore odkupi. Akademski kolegij ima na razpolago približno 200 postelj in velja za enega najcenejših študentskih domov. Pogodba za prihodnje šolsko leto naj še ne bi bila sklenjena, zaradi česar je bivanje študentov v kolegiju vprašljivo.

So pa bolj dejavni zasebniki – za Bežigradom na Dečkovi ulici naj bi investitor 2Arhitekta gradil štirinadstropni študentski dom v obliki trikotnika, poroča Dnevnik. Po njegovih podatkih naj bi bil dom namenjen osebam s posebnimi potrebami, v bližini doma je Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana