Matic Gorenc
-
22. 8. 2025 | Mladina 34 | Družba
Kdaj bo Google dodal navodila za pot tudi za kolesarje v Sloveniji?
Podjetje Google je leta 2010 v ZDA in Kanadi predstavilo novost v aplikaciji Zemljevidi (Maps) – navodila za pot za kolesarje. Podobno kot navodila za pot za voznike avtomobilov in pešce naj bi bila od takrat na voljo tudi navodila za kolesarje. Google namreč izkorišča množico podatkov, ki jih zbira, ko ljudje uporabljajo aplikacijo, in tako najde najprimernejšo pot za različna prevozna sredstva.
-
22. 8. 2025 | Mladina 34 | Družba Za naročnike
Študij v tujini je možnost, ki jo slovenski študenti vedno pogosteje izkoriščajo. Vključijo se v drugačno okolje, v katerem naberejo nove izkušnje, ki jih v Sloveniji ne bi mogli, študirajo na študijskih programih, ki jih na slovenskih univerzah ni, izkusijo samostojno življenje in spletejo stike z ljudmi z vsega sveta. A proces, s katerim si zagotovijo študij v tujini, ni preprost, ne v finančnem in ne birokratskem pogledu, običajno vse skupaj traja več kot eno leto. Navsezadnje je ob tako veliki izbiri lahko zahtevna že odločitev, kje in kaj študirati.
-
22. 8. 2025 | Mladina 34 | Družba Za naročnike
Pred dvema letoma je začela veljati direktiva evropskega parlamenta o krepitvi rabe načela enakega plačila za enako delo za moške in ženske, s katero Evropska unija od držav članic zahteva, da v svojo zakonodajo uvedejo ukrepe, ki bodo poskrbeli za večjo transparentnost plač. Ugotovljeno je namreč bilo, da je skritost plač eden izmed glavnih dejavnikov, ki onemogočajo večjo plačno enakost med ženskami in moškimi.
-
14. 8. 2025 | Mladina 33 | Družba
V Sloveniji je registrskih tablic, narejenih po meri, vsako leto več. Leta 2024 jih je bilo okoli 78 tisoč, to pomeni, da ima približno 4,5 odstotka registriranih cestnih vozil personalizirano registrsko tablico. Število tablic, narejenih po meri, se je v zadnjih letih povečalo, leta 2021 jih je bilo le nekaj več kot 54 tisoč. A vse to ni zastonj.
-
14. 8. 2025 | Mladina 33 | Politika
To poletje je stranka SDS že 30. pripravila svoj poletni tabor. Potekal je v kampu Klin v Lepeni, dolini na obrobju Triglavskega narodnega parka. Štirinajst dni so člani stranke preživeli tako, da so hodili v gore, raftali po Soči, molili, splezali na Triglav. Na programu ni manjkalo zgodovinskih predavanj z naslovi kot Raziskovanje staroselcev pri nas in iskanje slovenskih korenin: Slovenci, kdo smo in od kdaj smo tu?. Zadnji dan tabora pa je bil seveda dan počitka. »Skalaški dan počitka za krepitev vere, upanja in ljubezni«, ki je »za srce in dušo, družino in našo domovino«.
-
8. 8. 2025 | Mladina 32 | Politika
Pred dvema mesecema so v Inštitutu 8. marec zagnali novo kampanjo zbiranja podpisov. Odločili so se, da bodo mrežo, ki so jo zgradili s pobudo My Voice, My Choice, uporabili in prek nje zbirali podpise tudi za peticijo, s katero bodo od Evropske unije zahtevali, da razveljavi trgovinski sporazum z Izraelom zaradi genocida, ki se dogaja v Gazi. Za zdaj so zbrali že več kot 360 tisoč podpisov. Peticija je zakrožila po slovenskem, pa tudi evropskem prostoru in podprle so jo številne družbeno angažirane organizacije. Ena izmed teh je bila Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ), eden največjih sindikatov v državi. Povezavo, kjer je mogoče podpisati peticijo, je poslal svojim članom, torej slovenskim učiteljem in vzgojiteljem, pa tudi delavcem v znanosti in kulturi.
-
8. 8. 2025 | Mladina 32 | Družba
Pred nekaj tedni je Komisija za preprečevanje korupcije odločila, da Marjan Hribar, nekdanji direktor JGZ Brdo – javnega podjetja, ki upravlja številne slovenske protokolarne objekte – vendarle ni kršil integritete, ko je leta 2020 in 2021 Janezu Janši oddal Vilo Zlatorog ob Blejskem jezeru krepko pod ceno, ki so jo plačevale druge stranke. Za to se verjetno niti ne bi izvedelo, če ne bi bil Janše z družino nekdo slikal ob jezeru na dvorišču vile.
-
8. 8. 2025 | Mladina 32 | Svet
Težki časi za Slovence na Koroškem
Skupina koroških Slovencev, Avstrijcev, pa tudi kar nekaj slovenskih podpornikov ter novinarjev in fotografov se je prejšnji petek malo pred četrto uro odpravila pred palačo koroške deželne vlade v Celovcu. Tam jo je pričakalo malce muhasto vreme, a to protestnikov ni oviralo – bodrili so jih tudi zvoki harmonike, ki je igrala slovenske ljudske in narodnozabavne pesmi. A ta harmonika ni bila tista, ki jo v Sloveniji desne politične stranke uporabljajo za grajenje slovenskega nacionalnega mita, ki nato izključuje vse druge, Neslovence, to je bila harmonika upora, harmonika, ki se uporablja za spremljavo partizanskim pesmim.
-
1. 8. 2025 | Mladina 31 | Družba
Nekako bo treba očistiti greznico
Komentarji na novičarskih portalih so pogosto mesto, kjer anonimi uporabniki iz sebe na vulgarne načine izlivajo gnev. Veliko medijev je zaradi odgovornosti do javne razprave komentarje onemogočilo – med drugim je to že pred desetletjem storila tudi Mladina. Večina spletnih medijev v Sloveniji komentarje ohranja. Razlogi pa so poslovni, saj komentiranje zagotavlja bolj množičen obisk spletnih strani.
-
1. 8. 2025 | Mladina 31 | Družba
Zaradi električnih skirojev je vsako leto več poškodb
V središču Kranja se je prejšnji teden zgodila velika sprememba. Prešernova ulica, osrednja ulica starega mestnega jedra, je zaprta za kakršenkoli promet. Po njej se bo lahko samo še hodilo – vožnja s kolesi, pa tudi z električnimi skiroji, je prepovedana, vozniki bodo morali s svojih vozil sestopiti in iti peš, če se bodo želeli gibati po njej. Promet bo še vedno potekal po drugih ulicah v središču mesta. Zdi se, da je ukrep kranjske občine še posebej namenjen preprečevanju vožnje z električnimi skiroji, ki z vidika prometne varnosti iz leta v leto postajajo večji problem.
-
25. 7. 2025 | Mladina 30 | Družba
Številni starši imajo vsako poletje hude težave – ne vedo, kam dati otroke, ko so sami v službi. Delovno aktivni ljudje imajo na leto v povprečju od pet do šest tednov dopusta, šolskih počitnic pa je za kar 14 tednov. Veliko staršev se sicer lahko zanese na stare starše otrok, vendar tega privilegija nimajo vsi, še posebej ne priseljenci, katerih starši ne živijo v Sloveniji. Edina možnost, ki ostane, je počitniško varstvo, a to je drago in ni dostopno vsem staršem. Če vzamemo za primer zavod Mala ulica v Ljubljani: teden varstva tam stane 125 evrov za občane Mestne občine Ljubljana in 250 evrov za druge. To je malo več kot 500 oziroma 1000 evrov na mesec, kar je strošek, ki si ga socialno ogrožene družine ne morejo privoščiti.
-
18. 7. 2025 | Mladina 29 | Politika
Levica in Svoboda za legalizacijo konoplje
Potem ko je državni zbor v torek sprejel zakon, ki omogoča in ureja rabo konoplje v medicinske in znanstvene namene, sta Svoboda in Levica v zakonodajni postopek vložili še zakon, ki bo omogočil rekreativno rabo konoplje. S tem naj bi se uzakonila volja ljudstva, ki je bila izražena na referendumu pred več kot dvema letoma.
-
18. 7. 2025 | Mladina 29 | Družba
Kako bomo zavarovali delavce na prostem, ko je vsako leto bolj vroče?
Letošnje poletje je znova zelo vroče, temperatura sredi dneva redno preseže 30 stopinj Celzija. Junij 2025 je bil najtoplejši in najbolj suh mesec od začetka meritev leta 1950.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Družba
Moteči gostje v mladinskem klubu
Prejšnji teden se je v Velenju zgodilo nekaj nepričakovanega. Klub eMCe plac, h kateremu sodijo kavarna, galerija in večnamenski prostor in je že nekaj let priljubljeno zbirališče mladih v mestu, so brez napovedi zaprli. Na družbenem omrežju Facebook so uporabnikom sporočili: »Danes ste prišli na drink pa ostali pred zaprtimi vrati. Ne, nimamo kolektivca. Ne, ni prevroče za delat. Naš klub je do nadaljnjega zares zaprt. Tisti, ki redno hodite k nam, sumite, kaj je pripeljalo do tega. Tisti, ki občasno, se mogoče malo čudite.« V klubu so imeli že kar nekaj časa opraviti s skupino mladih odraslih, ki so se vedli moteče, do natakarjev in do drugih gostov, bili so glasni, homofobni, pa tudi fizično in verbalno nasilni. »In zdaj smo na točki, ko zgubljamo (kreativno, zagnano, talentov polno) mladino, ker se pri nas ne počuti več fajn. To je tisto, kar najbolj boli. Nedopustno je,« so še napisali.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Svet
»To govedo je bilo kastrirano brez anestezije«
Prvega julija je v Švici začel veljati zakon, ki proizvajalcem in prodajalcem živalskih izdelkov nalaga, da na njih označijo, ali so bila med pridelavo izdelka uporabljena sredstva, kruta do živali. »Pri nakupu živalskih proizvodov, kot so meso, mleko ali jajca, bodo imeli potrošniki v prihodnje na voljo dodatne informacije o načinu proizvodnje. Tako bodo lahko ugotovili, ali so bila ta živila proizvedena z uporabo bolečih postopkov, ne da bi bile živali predhodno anestezirane,« je v izjavi za javnost pojasnil švicarski zvezni svet.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Družba
Skok v Ljubljanico prihodnje leto?
Po stotih letih se je mogoče kopati v Seni. Prejšnji konec tedna je mesto Pariz dalo zeleno luč, da se meščani in turisti lahko začnejo kopati v tej reki na treh lokacijah, pri stolnici Notre-Dame, Eifflovem stolpu in v vzhodnem delu mesta. Odprtje reke za kopalce je sledilo ogromnemu projektu pariških mestnih oblasti, ki so želele reko očistiti pred začetkom olimpijskih iger leta 2024, tako da bi lahko nekatere športne prireditve na vodi potekale v njej. To jim je sicer uspelo, tudi županja Anne Hidalgo je pred letom dni skočila v Seno. Zdaj pa je ta odprta tudi za splošno javnost, je pa velikost kopališč omejena, tako da se bo na dan lahko okopalo približno 1000 ljudi. Kopališča bodo odprta do konca avgusta.
-
4. 7. 2025 | Mladina 27 | Politika
Po zapletih je slovenski državni zbor le dobil skupino prijateljstva s Palestino
Skupine prijateljstva s tujimi državami so v slovenskem državnem zboru nekaj najbolj vsakdanjega, za zdaj imamo 65 skupin prijateljstva z državami z vsega sveta, poleg tega pa še dve posebni skupini prijateljstva s podsaharskimi državami in državami jugovzhodne akcije, kamor je vključenih po 46 in deset držav. Skupaj torej državni zbor goji odnose s 121 državami, kar sta približno dve tretjini držav. Te skupine sicer nimajo nobenih uradnih pooblastil, a so kljub temu lahko pomembne pri povezovanju in dialogu med državami – pa tudi za izkazovanje solidarnosti. Prav ta namen so pred mesecem imeli koalicijski poslanci, ki so v parlamentarnem odboru za zunanje zadeve predlagali ustanovitev skupine prijateljstva s Palestino, saj te doslej še ni bilo. Na predlog Levice je sicer delovala v prejšnjem sklicu državnega zbora, v tem sklicu pa se ni oblikovala.
-
4. 7. 2025 | Mladina 27 | Družba
Šestindvajsetega junija so vsi ljudje, ki so bili na avstrijskem Štajerskem, na mobilni telefon prejeli obvestilo. Opozarjalo jih je, da bodo med drugo uro popoldne in polnočjo vremenske razmere ekstremne. Prejemnike so obvestila opozorila, da obstaja nevarnost neviht, lokalnih poplav, padajočih dreves, toče in strel, sunki vetra pa bi lahko dosegli hitrosti do 100 kilometrov na uro. Svetovala so, naj se izogibajo parkom, gozdovom in rečnim bregovom ter dejavno spremljajo, kako se bodo spreminjale vremenske napovedi. Za to obvestilo, ki je bilo napisano v nemškem in angleškem jeziku, je poskrbel avstrijski sistem za obveščanje o naravnih nesrečah in drugih ekstremnih vremenskih pojavih.
-
20. 6. 2025 | Mladina 25 | Družba
Pred letom dni je evropska komisija podpisala dogovor z Belgijo, da bo država od komisije odkupila 23 poslovnih stavb v evropski četrti v Bruslju, kjer so vse najpomembnejše evropske institucije. Približno 25 odstotkov pisarniških površin bodo preuredili v stanovanja in s tem zagotovili okoli 75 tisoč kvadratnih metrov novih stanovanjskih površin. Leta 2024 je bila povprečna velikost najetega stanovanja v Belgiji 97 kvadratnih metrov, to pomeni, da bo ta projekt ustvaril 773 povprečnih belgijskih stanovanj, in če bo šlo vse po načrtih, se bodo prvi stanovalci vanje vselili leta 2028. Belgijska država bo v to vložila dve milijardi evrov, s tem zneskom bo poravnala stroške nakupa in prenove stavb ter spremembe njihove namembnosti. Vodje projekta v Bruslju si želijo, da bi tako hkrati oživili evropsko četrt, ki zdaj ob koncih tedna in med prazniki deluje kot mesto duhov, saj so tam samo pisarne, redkokdo pa v njej živi. Belgija ima sicer že dolgo zgodovino preurejanja starih, nezaželenih pisarniških prostorov v stanovanja, rešitev pa se je izkazala za kar uspešno.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Družba
Dela na takratnem Trgu revolucije so se začela v šestdesetih letih, ko se je pod vodstvom arhitekta Edvarda Ravnikarja začela graditi podzemna garažna hiša, leta 1965 je zrasel še prizidek h Gimnaziji Jožeta Plečnika (Šubičevi gimnaziji), ki stoji ob trgu. Leta 1971 je Ljubljana dobila Maximarket in stolpnico TR2, v katero se je preselila Ljubljanska banka, današnja NLB, nekaj let kasneje je bila dokončana še druga stolpnica, TR3, v kateri je dobila prostore takratna industrijska velikanka Iskra. Obširna dela so se končala leta 1982 s koncem graditve Cankarjevega doma. Nasproti trga republike od leta 1959 stoji stavba slovenskega parlamenta, še prej skupščine socialistične republike Slovenije, ki jo je zasnoval Vinko Glanz. Do leta 2014 je bilo na trgu urejeno parkirišče, danes pa je tam odprta ploščad.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Družba
Kako izkoristiti, da imamo v javnih vrtcih po državi končno dovolj mest?
Spraviti otroka v vrtec pred desetimi leti ni bila lahka naloga. Otrók je bilo preveč, mest v vrtcu premalo.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Svet
Konec maja je Elon Musk, direktor in lastnik Tesle ter družbenega medija X ter najbogatejši človek na svetu, oznanil, da zapušča administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Do Muskovega odhoda je pripeljalo več dejavnikov, odločilen pa je bil nov zakon, ki ga je predlagal Trump. Imenuje ga »lep veliki zakon« (Big Beautiful Bill), posega pa na mnogo področij, med drugim niža davke bolj premožnim, manj pa financira zdravstvo, ki je v ZDA izjemno drago. Poleg tega povečuje vojaške izdatke za 150 milijard dolarjev. Proračunska pisarna ameriškega kongresa ocenjuje, da bi zakon do leta 2034 dodal 2600 milijard dolarjev ameriškemu javnemu dolgu. To gre seveda proti naporom Muskovega urada, ki je bil zadolžen za zmanjšanje ameriškega primanjkljaja.
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Svet
Slovenska manjšina v Avstriji bo dobila manj finančnih sredstev, kot je pričakovala
Avstrijski parlament te dni sprejema proračun za tekoče in prihodnje leto, v njem pa je med drugim predvideno zmanjšanje financiranja manjšinskih skupnosti. Že letos bi bilo na voljo 189 tisoč evrov manj projektnega denarja, prihodnje leto pa 599 tisoč evrov manj kot do zdaj.
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Svet
Maja so na Portugalskem potekale parlamentarne volitve, tretje v treh letih, ki so sledile spodletelemu poskusu premiera Luisa Montenegra, da bi mu parlament izrekel zaupnico. Montenegrova stranka, desnosredinski Socialni demokrati, je tudi na teh volitvah zmagala, ni pa osvojila želene večine, ampak samo 91 sedežev v 230-članskem parlamentu. Največji zmagovalec je drugouvrščena stranka, skrajno desna Chega, ki je s 60 osvojenimi sedeži za las prehitela levosredinske Socialiste; ti so jih osvojili 58. S tem se je Chega vmešala v tradicionalno dvostrankarsko politično ureditev na Portugalskem, ki traja že 50 let, od konca fašizma v državi.
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Družba
Kdo bodo novi člani sveta RTV?
Pred skoraj natanko dvema letoma, 5. junija, je začel delovati novi svet RTV. Imenovanih je bilo 17 novih svetnikov, ki so jih predlagale različne organizacije iz civilne družbe, zaposleni na RTV, pa tudi predsednica republike in narodne manjšine. Devet jih je bilo imenovanih za dveletni mandat, osem za štiriletnega. Devetim svetnikom se bo zdaj mandat iztekel. Po zakonu so lahko svetniki na položaj imenovani največ dvakrat. Novi (ali stari) svetniki bodo prejeli štiriletni mandat, s čimer se bo vzpostavil sistem, kjer se bo na vsaki dve leti zamenjala približno polovica sveta, kar oteži katerikoli interesni sferi ali politični stranki hiter prevzem tega telesa.
-
23. 5. 2025 | Mladina 21 | Svet
»Dovolj je varovanja tistih, ki iz pravice do stanovanja delajo posel«
Španija je turistična država. Je drugi najbolj obiskan turistični cilj na svetu, za Francijo, leta 2024 jo je obiskalo 94 milijonov ljudi, kar je 13 odstotkov več kot leto pred tem. Na vsakega Španca se torej v državi na leto ustavita skoraj dva turista. Za vse te turiste so potrebne ogromne zmogljivosti, predvsem sobe, stanovanja, apartmaji. Del tega zagotovijo tudi s stanovanji in sobami, ki se oddajajo prek aplikacije Airbnb, teh je po uradnih podatkih 321 tisoč. Posledica tega je, da je na nepremičninskem trgu vsaj 321 tisoč stanovanj manj, kot bi jih bilo sicer (če oddajanja prek drugih platform in na črno ne štejemo), temu primerno pa cene drugih nepremičnin nenadzorovano rastejo. Tako so se najemnine v Španiji v zadnjem desetletju podvojile.
-
23. 5. 2025 | Mladina 21 | Družba
Gimnazijsko profesorico so po tednu gladovne stavke vendarle izpustili v hišni pripor
Marija Vasić je srbska gimnazijska profesorica sociologije in aktivistka, ki je bila pred dvema mesecema, ob velikem beograjskem protestu 15. marca, aretirana in priprta na podlagi suma, da je poskusila rušiti ustavni red, za kar pa prepričljivih dokazov ni. Hkrati z njo so aretirali še pet drugih aktivistov. Potem ko ji je sodišče v Novem Sadu pripor brez jasnega razloga podaljšalo za mesec dni, se je 13. maja odločila za gladovno stavko, zavračala je tudi vodo.
-
23. 5. 2025 | Mladina 21 | Družba
Če na oblast pride Janez Janša, Uberju ne bo treba lobirati
Lani je podjetje Fraport, ki ima v lasti ljubljansko letališče Brnik, zaradi slabe povezanosti letališča s prestolnico oddalo parkirišča za taksiste. Na razpisu je najboljšo ponudbo oddalo podjetje Prolist, čigar direktor Darko Raljić se je zavezal, da bo cena prevoza do glavne avtobusne postaje v središču mesta fiksna, in sicer 22,88 evra. A to velja le za točno lokacijo avtobusne postaje, za katerokoli drugo destinacijo velja čisto drug cenik. To je na boleč način izvedel turist, ki je pripotoval v Slovenijo in za prevoz od letališča do središča Ljubljane plačal kar 66,30 evra, skoraj trikrat toliko. Taksist mu je namreč poleg same vožnje zaračunal še trideset minut čakalne tarife, povrhu tega pa še »dodatek« 18 evrov za kos prtljage, ki ga je imel s sabo. Trikrat manj bi plačal, če bi se odpeljal na avtobusno postajo, namesto nekam drugam v središče mesta, a tega seveda ni vedel, le kako bi?
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Družba
Kako vojska v svoje vrste privabi mlade?
V naslednjih letih se bodo obrambni izdatki držav članic Nata morali občutno zvišati – to je parola, ki jo v zadnjih mesecih s podporo ZDA ponavlja vodstvo zavezništva. »Pet odstotkov ni zgolj številka, je tudi nujnost,« je izjavil predstavnik ZDA pri Natu Matthew Whitaker. Z njim se strinja tudi Natov generalni sekretar, bivši nizozemski premier Mark Rutte, ki pa poudarja, da mora biti 3,5 odstotka od tega namenjeno tradicionalnim obrambnim izdatkom, 1,5 pa širšim investicijam v varnost.
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Kultura
»Spomnim se, da ko smo pred dvema letoma prvič naslavljali vprašanje ilegalnih migracij«; »del problema, ki ga danes naslavljamo«. To sta le dva izmed številnih citatov poslancev z zadnje seje državnega zbora, ki jim je skupen glagol nasloviti, ta pa nikoli ni uporabljen v svojem pravem pomenu. Najustvarjalneje je glagol nasloviti uporabil Milan Jakopovič: »Malo prej je kolega Černač naslavljal to, da pričakuje, da če ta zakon pade, govorimo o tem, da referendum naslavlja zgolj ta novi zakon, da se ti dodatki ne bodo izplačevali.«
