Matic Gorenc
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Družba Za naročnike
Ekonomska fakulteta v Ljubljani je svojim študentom poslala dopis, v katerem jih opozarja, da »je nepooblaščeno objavljanje, razširjanje in prilagajanje avtorskih del Univerze v Ljubljani, Ekonomske fakultete, prepovedano … Avtorskih del brez soglasja avtorja pisnega dela ne smete posredovati nikomur. Študentje dobite ob vpisu le pravico do lastne uporabe avtorskih del, katerih avtorji so učitelji oziroma sodelavci Ekonomske fakultete, in jih ne smete deliti z nikomer, ki ni študent naše fakultete. Vsak študent pridobi pravico do individualne uporabe naših avtorskih del za svojo lastno uporabo, to pa izključuje nepooblaščeno širjenje, distribucijo, kopiranje itd.«
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Družba Za naročnike
Kdo bo vodil ljubljansko univerzo?
Univerza v Ljubljani je največja izobraževalna in raziskovalna ustanova v Sloveniji, nanjo je vpisanih nekaj manj kot 40.000 študentov, v letu 2023 je imela 497 milijonov evrov prihodkov. Jasno je, da je izredno pomembno, ne le za študente in zaposlene, temveč za celotno družbo, da ima univerza čim boljše vodstvo, to vodstvo pa se izbira na volitvah, ki bodo potekale naslednji teden, 2. aprila. Kandidati so trije, dosedanji rektor Gregor Majdič, izzivalki sta Metka Tekavčič in Irena Mlinarič Raščan.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Svet Za naročnike
Zvočni top je zabobnel, nato pa je bilo spet vse tiho
V soboto, 15. marca, je v srbski prestolnici Beograd potekal verjetno največji protest v zgodovini države, na ulicah se je zbralo več sto tisoč ljudi. Protest je potekal mirno, zaznali so le nekaj izgredov. Nedvomno pa je največ prahu dvignilo to, da so srbske oblasti morebiti uporabile zvočni top. Dopisnik RTV Boštjan Anžin, ki je bil takrat blizu kraja dogodka, je za Dnevnik poročal: »Slišal sem zvok, kot nekakšen motor, močno brnenje, ki gre proti nam, takoj je izbruhnila panika. Številni so bili prepričani, da je v množico zapeljalo vozilo.« Zvok se je med protestniki razširil ravno med 15-minutno tišino, ki je na srbskih študentskih protestih zdaj že tradicionalna, z njo se protestniki poklonijo 15 žrtvam zrušitve nadstreška v Novem Sadu.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Politika
Novela zakona o celostnem prometnem načrtovanju, ki so jo vložili poslanci Svobode s poslanko Tamaro Kozlovič na čelu, je razburila del strokovne javnosti; ta se boji možnosti zlorab osebnih podatkov voznikov.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Družba
Bo javne seje študentskega zbora ŠOU spet mogoče snemati?
Prejšnji četrtek je potekala seja študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU), ki je bila – drugače od večine teh sej – deloma vsebinska. Med drugim je večni direktor ŠOU Andrej Klasinc (na tem položaju je že 12 let) dobil nov štiriletni mandat, študentski zbor je poleg tega potrdil ustanovitev novega zavoda, imenovanega Zavod 365. Ime je posrečeno, saj bo ta zavod očitno delal vse. Med dejavnostmi, ki naj bi jih izvajal, kot izhaja iz dokumentacije, najdemo oddajanje zasebnih sob gostom, upravljanje nepremičnin, dejavnost tiskovnih agencij, računalniško programiranje, kinematografsko dejavnost in še kaj. Sicer je ustaljena praksa, da ob ustanavljanju zavoda ustanovitelji navedejo nekaj več dejavnosti, kot jih nameravajo opravljati, a je razpon pri tem zavodu bizarno širok, vprašamo pa se lahko, kaj od vsega tega ta zavod res namerava početi …
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Družba
Kam lahko postavimo klimatsko napravo?
Na Hrvaškem je z začetkom tega leta začel veljati nov predpis, ki na državni ravni ureja, kam se sme namestiti klimatska naprava. Po novem je zunanje enote klimatskih naprav prepovedano nameščati na fasade stavb, ki so obrnjene proti javnim prostorom, kot so ulice, trgi in parki. Zunanje enote morajo biti postavljene na delih fasade, ki niso obrnjeni proti javnim prostorom, ali pa na balkonih, strehah in drugje, kjer niso neposredno vidne z ulice. Namen nove zakonske ureditve je ohranitev estetske podobe stavb, pa tudi zmanjšanje vpliva zvočnega onesnaženja na javni prostor. Za hrvaško gospodarstvo je namreč turizem pomembna panoga, s tem želi vlada poskrbeti, da bi bili ulice in trgi največjih mest brez zunanjih enot klimatskih naprav, ki bi kazile videz mesta.
-
Kje so bili dijaki in študentje, katerih udeležbo je napovedal Rupar?
Prejšnji teden je potekal že 17. protest upokojencev pod vodstvom Pavla Ruparja, predsednika novoustanovljene stranke Glas upokojencev. Tokrat naj bi bil protest še širši, ne le upokojenski, temveč »vseslovenski protest upokojencev in vseh nezadovoljnih državljanov«. Ruparju bi se morala poleg strank SDS in NSi ter sindikata Neodvisnost pridružiti tudi organizacija dijakov in študentov s kratico ŠUS. Ne vemo pa točno, kaj ta kratica pomeni. V nekaterih objavah, ki so oglaševale protest, je ŠUS pomenil Študentsko uporno skupino, v drugih je kratica pomenila Študentje univerz Slovenije.
-
Poslanska skupina SDS je v ponedeljek v državnem zboru vložila predlog za razrešitev podpredsednice državnega zbora Nataše Sukič, dan pozneje pa še interpelacijo celotne vlade. Razlog? Robert Golob in Nataša Sukič naj bi lagala in manipulirala glede pokojninske reforme, ki jo je izvedla druga Janševa vlada v letu 2012. V izjavi za javnost pred tednom dni so Goloba in Sukičevo pozvali k javnemu opravičilu. Levica se je sicer opravičila, zapisala je: »Slovenski demokratski stranki se opravičujemo, ker smo jih obtožili le oškodovanja upokojencev, saj smo pri tem pozabili na njihovo trdo delo na področju poglabljanja neenakosti, privatizacije, korupcije, širjenja sovraštva, izvajanja represije nad drugače mislečimi in uničevanja slovenske kulture.« Podobno, sicer manj ostro, so se odzvali tudi v kabinetu predsednika vlade. S tema »opravičiloma« poslanci največje opozicijske stranke seveda niso bili zadovoljni.
-
Na enem izmed zidov Osnovne šole Kanal je bila poslikava, na kateri so bili upodobljeni fantje in dekleta, ki igrajo odbojko na mivki. Ustvarili so jo člani lokalne likovne skupine Svetloba Deskle, ki so hoteli počastiti dolgo zgodovino odbojke v kraju – odbojkarski klub Alpacem Kanal (do nedavnega Salonit Anhovo Kanal) deluje že več kot 70 let. A poslikave zdaj ni več, vodstvo šole se jo je odločilo prebarvati, saj naj bi bila predvsem dekleta, naslikana v kopalkah, neprimerna za šolski okoliš.
-
Omejitve hitrosti / Kdaj zdrava kmečka pamet ni dovolj
Najbolj obremenjeni deli avtocest bodo v prihodnjih letih razširjeni iz štiripasovnic v šestpasovnice, najprej bo razširjen odsek ceste med Domžalami in Zadobrovo na štajerski avtocesti, nato pa predvidoma še odsek med Kozarjami in Vrhniko na primorski avtocesti.
-
Kaj bo z izobraževanjem in slovensko šolo?
Končuje se priprava novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, vlada bi jo morala sprejeti pred tednom dni, a je obravnavo po posvetu s predstavniki šolstva prestavila, da bi uredila še nekaj podrobnosti. Glavna novost, ki jo zakon prinaša, je postopno povečanje financiranja razvoja in naložb v šolstvu, sredstva se bodo vsako leto povečala za 0,02 odstotka BDP, dokler ne bo znesek dosegal 0,5 odstotka BDP – zdaj bi to bilo okoli 32 milijonov evrov. Poleg tega bi lahko bila vpeljana sprememba pri imenovanju in razreševanju ravnateljev, pri čemer naj bi se povečala vloga ministrstva za izobraževanje.
-
Vlada ima še nekaj časa, da izpolni vsaj še nekaj zavez
Prejšnji četrtek so člani ekipe Glasu ljudstva predstavili novo letno poročilo o monitoringu vladnega uresničevanja predvolilnih zavez. Pred državnozborskimi volitvami leta 2022 so se vse tri koalicijske stranke strinjale s 122 zavezami, ki naj bi jih uresničile v sedanjem mandatu. Zaveze so v sistemu monitoringa Glasu ljudstva lahko izpolnjene, delno izpolnjene, v izvajanju, nedotaknjene, zastale ali prelomljene. Ugotovili so, da je delno in v celoti izpolnjenih zavez okoli 20 odstotkov, največ, približno polovica, se jih izvaja, preostala tretjina zavez pa je nedotaknjena, zastala ali prelomljena.
-
Ministrstvo za visoko šolstvo je že lani poleti v javno obravnavo poslalo predlog novega zakona o visokem šolstvu, s katerim bi med drugim ukinili izredni študij in ga nadomestili s tako imenovanim časovno prilagojenim študijem. Kot pravijo na ministrstvu, je namen nove ureditve »preseči dosedanje razumevanje, da imajo izredni študentke in študenti v primerjavi z rednimi na istem akreditiranem študijskem programu manj ur predavanj, vaj in drugih obveznosti … na koncu pa oboji, izredni in redni, pridobijo isto stopnjo izobrazbe.« Prejšnji teden so študenti zasebne fakultete DOBA iz Maribora, pa tudi nekateri študenti z drugih, večinoma zasebnih fakultet zbrali okoli 2600 podpisov, s katerimi nasprotujejo novemu zakonu. Zavzemajo se za ohranitev izrednega študija in pravic tistih, ki študirajo izredno.
-
Zgodba o nesoglasjih med gradbenim inšpektoratom in zavodom Dom na Krasu, ki vodi »dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo duševno prizadetih, duševno obolelih in zasvojenih oseb«, se je začela prejšnji mesec, ko je inšpektor Peter Šatej odločil, da se mora šest invalidnih prebivalcev hiše v Solkanu, ki deluje v sklopu zavoda Dom na Krasu, izseliti, saj naj bi bila namembnost stavbe narobe opredeljena. Izdal je navodilo, da se morajo prebivalci izseliti v enem dnevu, vendar se to po posredovanju ministrstva za naravne vire in prostor ni zgodilo. Tri tedne pozneje je enaka usoda doletela še eno stanovanjsko skupnost v okviru doma, na inšpektoratu pa poteka še pet podobnih postopkov. Država se je na oba sklepa pritožila, a je sodišče pritožbo zavrnilo.
-
Pred štirinajstimi dnevi je bil v javno obravnavo poslan predlog uredbe o zmanjševanju svetlobnega onesnaženja, ki naj bi zamenjal sedanjo uredbo iz leta 2007. V nekaterih medijih so se pojavile razlage nove uredbe, ki so trdile, da bodo po novem lahko fizične osebe kaznovane, če ponoči ne bodo ugašale luči v stanovanju oziroma njegovi okolici. Zelo hitro so se aktivirali poslanci NSi, Jernej Vrtovec je na platformi X zapisal: »Zeleni aktivizem v vladni proceduri: Če ponoči ne ugasnete luči, sledi do 1200 evrov kazni. Te norosti je treba ustaviti!« Do predloga so bili zaradi podobnih razlogov kritični tudi ekonomist Matej Lahovnik, Zmago Jelinčič in Boris Tomašič, direktor Nova24.
-
Minuli konec tedna so neznanci v Mariboru z antisemitskimi grafiti popisali sinagogo, edino v Sloveniji ohranjeno srednjeveško shodnico. Vandali so med drugim zapisali: »Smrt Judom slava Sloveniji!« in: »Judi so zlo sveta.« Nastalo naj bi bilo za okoli 1500 evrov škode. Policija zbira informacije o dogodku zaradi suma dveh kaznivih dejanj, javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote. Za to kaznivo dejanje je zagroženih celo do pet let zapora.
-
Trump bi si najraje prisvojil tuja ozemlja
Novi-stari ameriški predsednik Donald Trump bo po zmagi na novembrskih volitvah položaj zasedel 20. januarja po tako imenovani inavguraciji, že zdaj pa s tem, kar govori, nakazuje ton svojega drugega mandata na čelu ZDA. Marsikaj od povedanega je naravnost bizarno, recimo njegova želja po priključitvi tujih ozemelj, Panamskega prekopa, Grenlandije in celo Kanade.
-
Po spodletelem glasovanju o zaupnici vladi se nemški kancler Olaf Scholz poslavlja s položaja, predsednik Frank-Walter Steinmeier je predčasne volitve razpisal za 23. februar. V anketah najbolje kaže desnosredinskim krščanskim demokratom (CDU), dobili bi okoli 30 odstotkov glasov, takoj za njimi, s približno 20 odstotki, je skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD). S takim izidom bi podvojila število sedežev v nemškem parlamentu od prejšnjih volitev leta 2021.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Svet
Leto, ko je skrajna desnica v Evropi postala mainstream
Venezuelska večina. Ironično ime za grupacijo na desnem polu evropskega parlamenta, ki jo sestavljata Evropska ljudska stranka (EPP) in skrajna desnica. Oktobra je namreč evropski parlament izglasoval resolucijo, ki je za zmagovalca volitev v Venezueli prepoznala opozicijskega kandidata Edmunda Gonzáleza Urrutio, nasprotnika socialističnega predsednika Nicolása Madure. EPP je pri glasovanju moči združila s tremi skrajno desnimi strankami in se obrnila proti svojim tradicionalnim zaveznikom iz vrst liberalcev, socialistov in Zelenih – strank, ki so navsezadnje julija letos Ursulo von der Leyen iz EPP potrdile za še drug mandat na čelu evropske komisije.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Družba
Pred dnevi, 18. decembra, smo izvedeli za odločitev gradbenega inšpektorja inšpektorata za naravne vire in prostor, da se mora šest invalidnih prebivalcev hiše v Solkanu, ki deluje v sklopu zavoda Dom na Krasu, izseliti, saj naj bi bila namembnost stavbe narobe opredeljena. Izdal je navodilo, da se morajo prebivalci izseliti v enem dnevu.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Družba
Ob koncu leta slovenski statistični urad (SURS) tradicionalno objavi poročilo, v katerem navede najpomembnejše statistične podatke, ki pričajo o razmerah na najrazličnejših področjih v državi. Oglejmo si nekatere.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Družba
Leto, ko smo končno prepovedali nacistične simbole
Sedmega junija so se na Prešernovem trgu v središču Ljubljane zbrali prav posebni fantje. Fantje z obritimi glavami, v črnih oblačilih, številni so nosili masko. Prižigali so bakle in vzklikali »Remigracija!« in »Mi Slovenci!«. Govorimo seveda o neonacistični skupini Slovenska obrambna straža (SOS), ki je tistega junijskega popoldneva v Ljubljani pripravila demonstracije; začele so se na Prešernovem trgu, nato pa so se neonacisti sprehodili po mestnem središču. Nosili so transparent, na katerem je bila pod napisom »REMIGRACIJA« narisana mrtvaška glava Totenkopf, simbol nacizma, ki so ga uporabljale enote SS.
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Svet
Bodo za svetovno prvenstvo v nogometu spet umirali delavci?
Prejšnji teden je imela svetovna nogometna organizacija FIFA virtualni kongres, na njem pa je razglasila države gostiteljice svetovnih prvenstev za moške za leti 2030 in 2034. Leta 2030 bodo svetovno prvenstvo gostili Španija, Portugalska in Maroko, vendar bodo prve tri tekme odigrane v Južni Ameriki, s čimer bodo zaznamovali stoletnico svetovnih prvenstev v nogometu. Javnost pa je razburila odločitev, da bo leta 2034 gostiteljica prvenstva Savdska Arabija. Rezultat kongresa ni bil presenetljiv, saj za nobenega izmed terminov ni bilo drugih kandidatov. Tako delegati niso niti glasovali, odločitev so potrdili z aklamacijo, aplavzom prek spletne konference, med kongresom so imeli tudi nekaj tehničnih težav.
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Svet
Minil je že mesec in pol od tragične zrušitve nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu, zaradi katere je umrlo 15 ljudi. Številni za nesrečo krivijo srbske oblasti, ki naj bi bile delovale koruptivno; to je menda povzročilo neustrezno prenovo nadstreška in po njej se je ta zrušil.
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Družba
TIMSS je mednarodna raziskava, ki preverja trende v znanju matematike in naravoslovja, v njej je leta 2023 sodelovalo več kot 360 tisoč učencev iz 59 držav, od tega 4746 iz Slovenije. Navadno je TIMSS v Sloveniji preverjal znanje četrtošolcev in osmošolcev, tokrat so sodelovali četrtošolci. Glavna ugotovitev te raziskave je, da so rezultati nadpovprečni, so se pa občutno poslabšali.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Politika
Za Ksenijo Klampfer je javnost prvič slišala, ko je maja 2017 – takrat je bila načelnica upravne enote v Mariboru – prepovedala koncert hrvaškega skrajno desnega pevca Marka Perkovića - Thompsona. Takrat ji je to svetovala mariborska policijska uprava, saj je obstajalo tveganje, da bi zaradi koncerta, na katerem bi bili zagotovo prisotni ustaški simboli, prišlo do povečanega varnostnega tveganja. Ksenija Klampfer se je s policijo strinjala in koncert prepovedala, kljub kritikam, ki so se nanjo usule z desnega političnega pola, češ da krati ustavno pravico do zbiranja.
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Politika
Razkritje dvoličnosti v slovenskih odnosih z Izraelom
Prejšnji petek je Delo objavilo, da Slovenija še vedno vojaško sodeluje z Izraelom. S poslanskimi vprašanji in iz proračunskih dokumentov so v Levici pridobili podatke o orožju izraelskih proizvajalcev, ki ga ima Slovenska vojska. Izkazalo se je, da je Slovenija od leta 2019 do 2023 kupila za 57,7 milijona evrov izraelskega orožja, med letoma 2024 in 2026 pa ga namerava kupiti še za 31,5 milijona.
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Svet
V Švici je bila prejšnja nedelja referendumska, Švicarji so na državni ravni odločali o štirih vprašanjih. Eno izmed njih je bilo, ali volivci podpirajo projekt širitve avtocest, vreden pet milijard švicarskih frankov in pol. S 53 odstotki glasov proti so volivci predlagano širitev zavrnili.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Politika
SDS pogreša vpliv na javno televizijo
Prejšnji mesec je opozicijo razburila vest, da je odgovorna urednica informativnega programa na RTV Slovenija Polona Fijavž novinarju oddaje Intervju Jožetu Možini preprečila, da bi v oddajo uvrstil intervju z Urško Cankar Soares, najbolj znano po prirejanju Pohodov za življenje, katerih udeleženci nasprotujejo pravici do splava. SDS je zaradi tega zahtevala sklic nujne seje odbora za kulturo v državnem zboru. Potekala je ta ponedeljek. Na njej naj bi se poslanci pogovarjali, kako je vlada »ugrabila« RTV, kako slaba je gledanost in da je vse skupaj tako ali tako neustavno, saj ustavno sodišče še vedno ni odločilo o spremembi zakona o RTV. A razprave o »politični ugrabitvi RTV« ni bilo.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Politika
V Bruslju končujejo zaslišanja kandidatov za nove evropske komisarje. V četrtek, 7. novembra, se je odboru evropskega parlamenta za zunanje zadeve predstavila Marta Kos, ki bo najverjetneje postala nova komisarka za širitev. V uvodnem nagovoru je članom odbora povedala, da je širitev EU »kot rdeča nit mojega življenja«. V več kot triurnem zaslišanju je odgovarjala na vprašanja evropskih poslancev, večina jih je bila vsebinskih, predvsem o vseh različnih državah, ki bi se lahko v naslednjih letih včlanile v EU oziroma se vsaj približale temu cilju.
