16. 8. 2024 | Mladina 33 | Politika
Vladar sveta / Elon Musk želi biti tudi politik
Musk se vmešava v politiko
Povsem jasno je, za koga bije Muskovo srce
© X, Elon Musk
V ponedeljek ob osmih zvečer po vzhodnoameriškem času bi se na družbenem omrežju X moral začeti pogovor lastnika tega omrežja Elona Muska z ameriškim predsedniškim kandidatom Donaldom Trumpom. Začel se je s 40-minutno zamudo, omrežje je imelo tehnične težave. Musk je po 20 minutah nedelovanja sledilce obvestil, da je bil X tarča hekerskega napada. Stvari so uredili in intervju se je lahko začel, v živo ga je spremljalo več kot milijon ljudi.
Sam po sebi ni bil nič posebnega. Musk je Trumpu pustil, da je več kot dve uri ponavljal svoje mantre – ko sta govorila o migracijah, je razlagal o migrantih iz Afrike: »Prihajajo iz Afrike, iz Konga. Iz Konga. Pred kratkim je iz Konga prišlo 22 ljudi, ki so morilci. Vzamejo jih iz zaporov. Vzamejo jih ven in jih pripeljejo v Združene države.« Že marca, ko je Trump to zatrdil prvič, so oblasti v Kongu njegove besede označile za neresnične. Kamalo Harris, najverjetnejšo demokratsko predsedniško kandidatko je opisal kot radikalno kalifornijsko levičarko, ki bo, če zmaga na novembrskih volitvah, uničila ZDA. »Če ste Jud ali če verjamete v Izrael, če glasujete zanjo – slabša je kot Biden in Biden je bil slab. Če pa glasujete zanjo, bi morali iti k zdravniku,« je še dejal Trump.
Intervju je dokaz njegove vrnitve na X. Leta 2021 mu je X (takrat še Twitter) onemogočil objavljanje na platformi, leta 2022 pa je družbeno omrežje kupil Musk in Trumpu objavljanje spet dovolil. Intervju govori tudi o tem, da je Muskova politična preobrazba iz zmernega ameriškega liberalca oziroma libertarca v skrajnega desničarja dosegla vrhunec. Musk se namreč javno vmešava v politične razprave po vsem svetu in podpira desničarsko usmerjene akterje; to mu omogočajo prepoznavnost, število sledilcev in dejstvo, da ima v lasti družbeno omrežje. A to še ne pomeni, da ve karkoli o politiki.
Pred štirinajstimi dnevi so denimo v Združenem kraljestvu potekali veliki protimigrantski protesti, ki so prerasli v izgrede, Musk pa je na svojem omrežju X pod objavo druge osebe, ki je za izgrede krivila »množične migracije in odprte meje«, dopisal, da je »državljanska vojna neizbežna«. Tiskovni predstavnik britanske vlade se je odzval z besedami, da za takšno trditev »ni opravičila«. V sporu je tudi z Evropsko unijo in komisarjem za notranji trg Thierryjem Bretonom, ki ga je pred intervjujem s Trumpom opozoril, da mora po evropski zakonodaji preprečevati razširjanje škodljivih vsebin. X je sicer že v nekaj pravnih sporih z EU zaradi netransparentnosti in lažnih informacij, ki krožijo po omrežju.
Musk se vmešava tudi v politiko v Južni Ameriki, je velik podpornik bivšega predsednika Brazilije, skrajnega desničarja Jaira Bolsonara, ki je znan tudi kot brazilski Trump. Javno je recimo kritiziral brazilskega ustavnega sodnika Alexandra de Moraesa, ki preiskuje Bolsonarovo vlogo v napadu na brazilski parlament. Podobno kot pri Trumpu je napad sledil Bolsonarovemu porazu na volitvah. Prijateljuje tudi z argentinskim predsednikom Javierjem Mileijem, samooklicanim anarhokapitalistom, v zadnjem letu sta se sestala kar nekajkrat.
Musk se bori tudi proti »prebujenjskemu miselnemu virusu« (angl. woke mind virus), izraz označuje vse od politične korektnosti, omejevanja sovražnega govora do pravic transspolnih ljudi. V intervjuju s še eno pomembno osebnostjo z ameriške desnice, Jordanom Petersonom, je spolno tranzicijo označil za »pohabljanje in sterilizacijo otrok«, ponavlja pa tudi desničarske teorije zarote, ki trdijo, da poskušajo LGBT-aktivisti otroke proti njihovi volji prepričati v tranzicijo.
Muskova hči Vivian Jenna Wilson je transspolna oseba, vendar z očetom nista več v stiku. Ob spremembi imena si je Wilsonova spremenila tudi priimek, da ne bi bila povezana z Muskom. Na družbenem omrežju Threads mu je napisala, da »se mi zdi, kot da si prizadevaš obnoviti svojo podobo ’skrbnega očeta’, česar ne bom pustila. Če sem iskrena, je to skrajno patetično.«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.