Ne rešite afganistanskih žensk?

Olimpijska ekipa beguncev je najhitreje rastoča reprezentanca. Letos je begunska boksarka Cindy Ngamba zanjo osvojila prvo, bronasto medaljo. Z reprezentanco že kar 37 begunskih športnikov pa je povezan tudi škandal, če zapišemo natančneje, zaradi okornih pravil Mednarodnega olimpijskega komiteja je bila ena izmed članic begunske ekipe, Maniža Talaš, ki je pribežala iz Afganistana in sedaj živi in trenira v Španiji, diskvalificirana.

Krivo je bilo politično sporočilo. Ta so na olimpijskih igrah in pogosto tudi na številnih drugih športnih prireditvah prepovedana. A države, ki so na igrah nastopale, so z nacionalnimi simboli, grbi in zastavami na dresih lahko sporočale politična sporočila. Recimo izraelski tekmovalci z Davidovo zvezdo, ki je za marsikoga že simbol izraelskega genocida v Gazi.

Pri Maniži Talaš je bilo sporno svetlo modro ogrinjalo (ki je spominjalo na zgornji del burke), na katerem je bilo napisano »Free Afgan women«, ki ga je na predkvalifikacijsko tekmo v ženskem breakdanceu prinesla na oder. Mednarodni olimpijski komite in World Dance Sport Federation sta plesalko diskvalificirala, ker je »na svoji opremi prikazala politični slogan«.

Ne gre za to, da bi zdaj vsak posamezni olimpijec ali nasploh športnik na opremi izkazoval politično prepričanje. Gre za to, da bi se morala tovrstna sporočila dopustiti, kadar jih iz stiske prikažejo pripadniki te ali one zatirane skupine ljudi. V tem primeru je šlo za pravice žensk v Afganistanu, državi, ki je pod talibsko oblastjo znova prevzela vodstvo med tistimi, ki so najbolj represivne do žensk. Talibi so odpravili srednješolsko in visokošolsko izobraževanje za ženske, jim bolj ko ne prepovedali vstop na večino javnih krajev in dostop do njih, omejili možnosti potovanja s pravilom, da lahko potujejo le v spremstvu moškega, njihova »moralna policija« pa je moralna policija za ženske.

Maniža Talaš je ob tem povedala, da Afganistana ni zapustila, »ker bi se bala talibov« ali ker tam »ne bi mogla živeti«, ampak ker želi »storiti, kar lahko, za dekleta v Afganistanu, za svojo prihodnost in svoje življenje«.

Eden najbolj ikoničnih prizorov z olimpijskih iger je sicer prav tako povezan s političnim protestom zatirane manjšine. Temnopolta sprinterja iz ZDA Tommie Smith in John Carlos sta leta 1968 na poletnih olimpijskih igrah v Mehiki v teku na 200 metrov osvojila zlato in bronasto medaljo. Na podelitvi odličij sta se na oder za zmagovalce povzpela bosa ter med izvajanjem himne ZDA dvignila stisnjeno pest v črni rokavici ter sklonila glavo v znak protesta proti ravnanju ZDA s temnopoltimi državljani. Smitha in Carlosa je olimpijski komite izključil z olimpijskih iger in odstranil iz olimpijske vasi.

A to je bilo pred 56 leti. Odtlej se je pogled na njun protest spremenil, ni razumljen kot kršitev, pač pa kot »poosebljenje olimpijskih idealov«. Še posebej zato, ker se je na papirju odnos do temnopoltih v ZDA (ali pa kje drugje na severni polobli) morda spremenil, toda dejansko so še vedno žrtve splošnega in sistemskega rasizma.