Čas za odklop

Razvoj sodobne digitalne tehnologije je v zadnjih desetletjih poskrbel, da prisotnost v službenih prostorih za opravljanje različnih del ni več nujna. To je postalo še bolj jasno v času epidemije. Vendar je hkrati poskrbel tudi, da morajo biti številni delavci tako rekoč ves čas vpeti v delovni proces, bodisi tako, da odpisujejo na elektronsko pošto ter takšna in drugačna sporočila ali se oglašajo na telefonske klice. S sprejetjem novele zakona o delovnih razmerjih je bila zato lani uzakonjena tako imenovana pravica do odklopa, za katero so se koalicijski partnerji zavzeli že v koalicijski pogodbi in naj bi zares zaživela novembra letos.

Kaj pravzaprav prinaša? Zaposlenim daje možnost, da delodajalec ne posega v njihov prosti čas v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela. V tem času (v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma sprejetim splošnih aktom) ima zaposleni pravico, da ni na razpolago delodajalcu. »V resnici niti ne gre za uveljavljanje kake nove pravice. Pravica do odklopa ni nova, ampak je dejansko temeljna pravica, ki se mora samo začeti spoštovati,« pojasni sindikalistka Tea Jarc, sicer konfederalna sekretarka Evropske konfederacije sindikatov. »Delovni čas je določen – zaposleni ne dela 24 ur na dan, pač pa osem oziroma toliko ur, kot ima določeno v pogodbi – in delodajalec v resnici že sedaj nima pravice obračati se nanj zunaj delovnega časa.«

Med evropske države, ki so – sicer na različne načine – uvedle pravico do odklopa, spadajo Italija, Španija, Belgija in Portugalska. Francija je to pravico uvedla prva, leta 2017. Pri podjetju Volkswagen, denimo, so se že leta 2011 odločili, da bodo po koncu izmene izklopili strežnike elektronske pošte in jih ponovno zagnali naslednji dan pred začetkom izmene. Pri podjetju Ikea zaposlenim zagotavljajo pravico, da se zunaj delovnega časa odklopijo od komunikacij, povezanih z delom, in to krepijo z internim usposabljanjem. Pri L’Oréalu pa so uvedli celo obvezna obdobja »digitalnega razstrupljanja«, v katerih zaposlene spodbujajo, naj se odklopijo od vseh komunikacij, povezanih z delom.

Ne gre torej za kak nor privid komunizma, ki naj bi si ga zmislili na ministrstvu za delo – pravica do odklopa po svetu postaja praksa, je pomembna pravica do jasne razmejitve med delovnim in prostim časom.

»Ni težava, če se zaposleni strinjajo in je tako dogovorjeno v kolektivni pogodbi, da tudi zunaj delovnika še kdaj pogledajo kakšno elektronsko sporočilo ali so dosegljivi zunaj delovnega časa. Ampak potem mora biti to zapisano in plačano. Znane morajo biti obveznosti na obeh straneh – če od zaposlenega pričakujemo, da bo dosegljiv, moramo računati tudi na to, kako to delo plačati,« še doda Tea Jarc. »Če želimo imeti zdrave in motivirane delavce, potem ti ne smejo biti pod nenehnim pritiskom, ampak morajo naslednji dan priti v službo spočiti. Gre za konstruktiven mehanizem, ki bi ga delodajalci lahko videli kot nekaj dobrega navsezadnje tudi zase.«