Reševanje nacionalke

Po junijskem pozivu sveta RTV Slovenija, naj vlada izpelje delno uskladitev RTV-prispevka z inflacijo (in po odgovoru premiera Roberta Goloba, da več denarja ne reši zmeraj vseh težav, kar smo lahko videli že v zdravstvu), so se na kulturnem ministrstvu vendarle odločili pripraviti odlok o desetodstotnem zvišanju prispevka s prihodnjim letom. Odlok je še v medresorskem usklajevanju in naj bi ga vlada sprejela do konca meseca, z zdajšnjih 12,75 evra bi se prispevek s prihodnjim letom lahko zvišal na 14,02 evra na mesec za gospodinjstvo. Pomeni to konec težav javne radiotelevizije?

»Z obsegom sredstev, ki se trenutno zberejo iz naslova prispevka, ni več mogoče zagotavljati normalnega delovanja našega najpomembnejšega medijskega in kulturnega javnega zavoda,« so zapisali na ministrstvu. »Brez zadostnih sredstev RTV Slovenija ne more izvajati svoje funkcije pri svobodnem oblikovanju javnega mnenja in zagotavljanju uresničevanja ustavne pravice do javnega obveščanja.« Temeljitejše spremembe pri financiranju javne radiotelevizije naj bi sicer prinesla novela zakona o RTV Slovenija, ki je še v pripravi.

Pri zvišanju prispevka gre za delno uskladitev – resda desetodstotno, najvišjo, ki jo vladi na letni ravni omogoča zakon, vendar inflacija od leta 2012, odkar je višina prispevka nespremenjena, do danes znaša približno 30 odstotkov. RTV Slovenija je po drugi strani že decembra lani od vlade dobila dodatnih pet milijonov evrov za financiranje programov narodnosti in dodatnih deset milijonov evrov aprila letos, s katerimi naj bi skušala izplavati iz rdečih številk.

Vendar denar bolj malo pomaga, če v hiši nimajo pripravljenega jasnega razvojnega programa in nima niti vodstva, ki bi delovalo s polnimi pooblastili. Vrh RTV Slovenija je namreč že lep čas nepopoln. Decembra lani je položaj člana uprave zapustil Simon Kardum, maja je zaradi neuglašenosti s svetom zavoda pri iskanju zamenjave zanj odstopil predsednik uprave Zvezdan Martić in nato z mesta člana uprave še Andrej Trček. V štiričlanski upravi, kot jo je predvidel na referendumu podprti novi zakon o RTV Slovenija, danes mesto vršilke dolžnosti predsednika uprave zaseda Natalija Gorščak, začasni član uprave je nedavno postal Luka Rupnik, polni mandat v njej pa ima le delavski direktor Franci Pavšer, večinoma odsoten zaradi dolgotrajne bolniške.

Upravo s polnimi pooblastili naj bi v hiši sicer dobili septembra; minuli teden se je iztekel rok za prijavo na razpis za novega predsednika uprave, s prejetimi prijavami naj bi se svet zavoda seznanil kmalu. Med prijavljenimi naj bi bil tudi Boris Tomašič, direktor Nova24TV, kot kandidata, ki bi najverjetneje lahko zasedla ta položaj, pa se omenjata Natalija Gorščak in Mirko Štular, sedanji direktor Radia Slovenija.

Prva je zgolj potrdila, da se je na mesto res prijavila, vendar dodatnih pojasnil ni bila pripravljena dajati. Nekoliko bolj zgovoren je bil Štular, ki pravi, da si z imenovanjem nadeja hišo »pripeljati do stabilizacije in izpeljati niz sprememb, ki jih RTV Slovenija nujno potrebuje. Zavedam se, kako nehvaležna funkcija zna to biti. To je bil eden od razlogov, zakaj se pred letom nisem odločil, da bi kandidiral zanjo, ampak vendarle vidim, da je hiša v tem trenutku bolj zrela za potrebne spremembe, kot je bila še pred letom. Da obstaja tudi zavedanje, kako nujne so te spremembe in kako globoke bodo morale biti.«

Štular, denimo, z napovedjo zvišanja RTV-prispevka soglaša. Vendar pa se zaveda, da se zavod z njim težav ne bo v celoti rešil. »Gre za samo enega od pomembnih korakov, da lahko začnemo to hišo tudi sistemsko reševati. Če se nenehno ukvarja samo s tem, kdaj bo finančno potonila, je težko pripraviti tudi razvojne in sistemske spremembe.«