Napoteni delavci

Pred dnevi je v javnosti spet zakrožilo opozorilo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), da je podražitev napotitev delavcev v tujino najbolj prizadela izvoznike gradbenih in tehničnih storitev, če bodo podjetja izpolnila grožnje s selitvijo v tujino, pa bo država ob 145 milijonov evrov.

Podjetja naj bi se tokrat selila iz Slovenije zaradi spremembe zakona o čezmejnem izvajanju storitev, s katero se je z novim letom zvišal prispevek za napotene delavce, torej delavce, ki delajo v tujini. Črtana je bila namreč določba, ki je slovenskim delodajalcem omogočala, da prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri nekaterih napotenih delavcih ne plačujejo od dejanske plače, ki jo dobivajo v tujini, denimo v Avstriji, ampak od bruto plače, ki bi jo za enako delo dobili v Sloveniji. »Večinoma so torej plačevali prispevke od slovenske minimalne plače, s čimer so imeli slovenski napotovalci v primerjavi z avstrijskimi ali nemškimi gradbenimi podjetji nepravično prednost,« razlaga vir blizu ministrstva za delo. Zaradi tega so imeli ti napoteni delavci tudi nižje pravice iz socialnih zavarovanj, s pokojnino vred. Zaradi socialnega dampinga so začele ureditev napadati zlasti avstrijske zveze sindikatov lesarstva in gradbeništva, pripravljati so začele tožbe, ureditev pa je že preverjal tudi evropski organ za delo. Zaradi sporne ureditve se je pri nas, dodaja sogovornik, razvil celoten ločen posel napotovanja delavcev v tujino: »V približno 80 odstotkih je šlo za delavce iz Bosne in Srbije, ki so jih ’slovenski delodajalci’, ki pa so bili dejansko le ’podjetja poštni nabiralniki’, prek Slovenije zgolj pošiljali na gradbišča v tujino. Ta podjetja so na račun donedavne ureditve imela v povprečju kar 2,5-krat večje dobičke kot podjetja, ki so dejansko delala v gradbeništvu, ne pa primarno napotovala delavce. V nekem obdobju je bilo več gradbenih delavcev iz Slovenije napotenih v tujino, kot smo jih imeli tukaj, in teh delavcev pri nas manjka.«

Pri GZS so z novo ureditvijo seveda nezadovoljni, rožljajo z anketo, ki so jo med člani opravili februarja in v kateri jih je 62 odstotkov pritrdilo, da so zaradi sprememb zakona podjetje že preselili v tujino oziroma ga nameravajo preseliti ali v tujini ustanoviti podružnico. Ta podjetja kot novo lokacijo navajajo zlasti Hrvaško, posledica uresničitve selitve pa bi bili 145 milijonov evrov manjši prilivi v slovensko državno blagajno, so te dni za Slovensko tiskovno agencijo ponovili pri GZS.

Minister za delo Luka Mesec je ob tem opozoril, da Hrvaška, tako kot donedavnega Slovenija, krši skupna pravila, Slovenija pa lahko zdaj proti njej zaradi dampinške in nelojalne konkurence uporabi enaka pravna sredstva, kot jih je Avstrija proti Sloveniji. Ali se bo to uresničilo in kdaj, še ni jasno, z mogočimi sistemskimi omilitvami, denimo dohodninskimi olajšavami za napotene delavce, pa naj bi se jeseni začela končno ukvarjati tudi posebna delovna skupina ekonomsko-socialnega sveta, v katerem sedijo delodajalci, sindikati in predstavniki vlade. Ob novem rožljanju GZS s selitvijo podjetij v tujino, kar je sicer stalnica, omenimo le, da je bilo po podatkih AJPES 30. junija letos v Sloveniji 76.572 gospodarskih družb ali 783 več kot konec leta 2023, v prvem polletju lani pa se je število družb povečalo za 680, s 74.845 na 75.525.