Fontaines DC: Romance

+ + +

Četudi niste fen zasedbe Fontaines DC, ste morda opazili, da je bil njen nedavni koncert v Ljubljani hitrostno razprodan. Še bolj je v oči zbodla njena manj lokalna poteza pred slabim mesecem, ko je v Turčiji v znak solidarnosti s Palestinci in gibanjem BDS odpovedala koncert. To pa zato, ker je dvorana, kjer naj bi nastopila, v lasti podjetja, ki sklepa mastne energetske posle z Izraelom. Več kot gesta, pravi stejtment, kakršnih bi trenutno (iz kulturniško-umetniško-zabavniškega industrijskega kompleksa) pričakovali več.

Samo pet let po izjemno sprejetem in odmevnem prvencu Dogrel s o č lan i sk up in e Fo nt ai -nes DC s četrtim albumom že poskrbeli, da od najpogosteje uporabljenih oznak »postpunk« in »alter rock« ni ostalo kaj veliko. Romance je namreč singalong rockovski izdelek za velike odre, nekakšna mešanica komercialno nadvse uspešnih valov žanra zadnjih 25 let – od MTV-jevskega konca devetdesetih let prek brit rocka do zadnjega udarca (od katerega je minilo že kar nekaj časa!) bendov, kot sta Coldplay in Arctic Monkeys.

Bolj profesionalna posodobitev kot resna sprememba sloga je bila nakazana tudi s taktičnimi premiki. Skupina je nekoliko bolj nišno založbo Partisan zamenjala za neodvisno velikanko XL (gre za institucijo, v sodelovanju s katero je pevki Adele uspel neverjeten preboj in pri kateri domuje zasedba Radiohead), dolgoletnega sodelavca Dana Careyja (Squid) pa je zamenjal producent James Ford, ki ima precej pompoznejše reference iz pop okolja, saj je gnetel izdelke imen, kot so Arctic Monkeys, Gorillaz in Depeche Mode. Ambiciozna poteza osvajanja srednjetoka je bila torej načrtovana in celovita, rezultat pa je preračunljivosti navkljub impresiven.

Čeprav številni mediji in člani skupine Romance opisujejo kot pomemben (celo nepričakovan) zasuk, album ne ponuja obljubljenega, torej veliko novega in svežega, še več, pravzaprav se zdi, da je potek ali »razvoj« od surovejših albumov Dogrel in A Heros’s Death prek Skinty Fia, na katerem je bilo bolj zrelo in konvencionalno početje že nakazano, logičen. A čeprav je album žanrsko predvidljiv in mu manjka nekaj slogovne domiselnosti, je hkrati izjemno kompakten in čvrst izdelek samozavestnega songwritinga in tehnične prepričljivosti. Kosa se lahko s ključnimi založniškimi poglavji rocka srednjetoka zadnjih dveh desetletij, je pa seveda tajming nekoliko nehvaležen. Romance ne poslušamo kot kopijo ali posnemanje dostopnejših rockovskih velikih komercialnih dosežkov iz preteklosti, ampak si ob poslušanju mislimo, da je škoda, ker ambiciozni člani skupine Fontaines DC niso kakšnih 20 let starejši.

Velik obrat ali ne, Fontaines DC z albumom Romance stopa na veliki oder zvezdniškega rocka. Vsebina albuma sicer ni zagotovilo za uspeh, je pa izjemno dobra popotnica.