Kako daleč je plačna reforma?

Nove zahteve Fidesa stanejo od 70 do 100 milijonov evrov

Vladna stran je prepričana, da bodo pogajanja o novem plačnem sistemu do konca septembra končana, saj naj bi bila velika večina sindikatov zainteresirana za nov plačni sistem. Odprtih je sicer še kar nekaj vprašanj, med sindikalnimi skupinami so na primer z novo ureditvijo poleg policistov precej nezadovoljni zdravniki, ki se sicer pogajanj o novem plačnem sistemu niso udeleževali.

Predsednik sindikata Damjan Polh nam je sporočil, da so z novo plačno reformo zdravniki nezadovoljni, saj naj bi ta rušila razmerja med poklici. Zdravnike moti, da je delovno mesto zdravnika sekundarija I, torej zdravnika po šestletnem študiju, uvrščeno nižje od poslovnega sekretarja (VII/2) ali diplomirane medicinske sestra v sterilizaciji (VII/1). Zdravnik z osnovno licenco in brez specializacije je na primer izenačen z radiološkim inženirjem začetnikom in z diplomirano medicinsko sestro v anesteziji, kar naj bi bilo nesprejemljivo. V Fidesu, pravi Polh, zato zahtevajo dodatnih pet plačnih razredov, s čimer bi rešili najnižje vrednotena delovna mesta zdravnikov in zobozdravnikov na začetku karierne poti.

Vladni pogajalci bodo sicer zahteve zdravnikov pregledali, neuradno priznavajo, da so se zaposleni na nekaterih delovnih mestih, to so na primer diplomirane medicinske sestre na neonatalnih oddelkih ali na intenzivni negi, po uvrstitvi v plačne razrede zelo približali zdravnikom z licenco brez specializacije, a ne glede na to zahteve Fidesa razumejo bolj kot pogajalska pretiravanja. Zdravniki so v novem plačnem sistemu že zdaj razporejeni do 62. plačnega razreda od skupno 66 razredov, zvišanje za pet razredov niti teoretično ni možno, nemogoče pa je tudi iz praktičnih razlogov: takšna sprememba bi stala od 70 do 100 milijonov evrov in bi povzročila nove sindikalne zahteve predvsem pri šolnikih. Najbolje plačani v šolstvu, to so sedaj redni profesorji, pa so že sedaj uvrščeni nižje (v 58. razred) od najbolje plačanih zdravnikov. Ob tem da bodo v prihodnje zdravniki deležni še plačila tako imenovanih supernadur (plačilo nad dopuščeno maksimalno obremenitvijo), kar naj bi bil temelj za ločitev javnega in zasebnega zdravstva, kot je napovedal predsednik vlade Robert Golob.

Še več – s trditvami Fidesa se ne strinjajo v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva, ki mu predseduje Irena Ilešič Čujovič: »Zdravnik specialist ima po doslej izpogajanem plačo od 1 do 6 razredov višjo od ostalih specialistov, višji zdravnik od 4 do 11 razredov od višjih specialistov drugih poklicev, starejši zdravnik pa še za tri razrede višjo plačo od višjega zdravnika (ekvivalentnega delovnega mesta pri drugih poklicnih skupinah ni). Razlika do drugih specialistov torej že zdaj obstaja in po našem mnenju je že sedaj v nekaterih delih prevelika,« trdi.

Večina sindikatov na drugi strani plačno reformo podpira. Najbolj so zadovoljni, da takoj po začetku uveljavitve nihče ne bo imel plače, ki bo nižja od minimalne, dogovorjeno je tudi usklajevanje z inflacijo v prehodnem obdobju višanja plač, ki se mu je vlada sprva upirala. Najdragocenejša sprememba v novem plačnem sistemu naj bi bil realen dvig najnižjih plač. Slaba stran novega plačnega sistema pa naj bi bila v tem, da dejansko nesorazmerij med skupinami, ki se prenašajo tudi v nov plačni sistem, v vladi niso odpravili, prav tako pa se naprej prenašajo anomalije, ki jih zaradi pritiskov posameznih skupin vlada ni upala odpraviti. Večinoma so to dodatki, na primer za stalnost, ki ga prejemajo uniformirani uradniki, zaposleni v vojski in policisti.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>