Podnebni zakon ne bo, kar je obetal, da bo

Kdo zares pritiska

»Ni sprejemljivo, da bi zaradi podnebnih ciljev doživljali ekonomski in družbeni zastoj oziroma nazadovanje,« je decembra po objavi prvega predloga podnebnega zakona razglasila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). »Podnebna nevtralnost ne sme ogroziti družbenoekonomskega razvoja,« je ponovno opozarjala pred tedni, ko je v javnost prišla nova, kot priznavajo v GZS, »za gospodarstvo sprejemljivejša« različica predloga.

Kaj se je torej zgodilo s predlogom podnebnega zakona, ki naj bi »zakoličil pot Slovenije do podnebne nevtralnosti«, kot napovedujejo na pristojnem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE)? Je v zadnjih mesecih, ko je potekala tudi javna obravnava predloga, proti spremembam res lobiralo le gospodarstvo?

Eden najbolj kritičnih popravkov v novem predlogu je črtanje določb, ki bi odpravile spodbude za fosilna goriva. Črtan je prvoten predlog: »Proračunski odhodki in davčni izdatki, ki spodbujajo rabo fosilnih goriv, se v celoti odpravijo.« To pomeni, da spodbude za fosilna goriva ostajajo. Po prvotnem predlogu MOPE bi bilo odpravljeno vračilo trošarin za energente za komercialni prevoz in za industrijsko-komercialni namen, torej vračila, ki jih zdaj prejemajo od žičničarjev do upravljavcev gradbenih strojev ter zlasti domači in tuji avtoprevozniki. Vsi ti naj bi bili ravno zaradi teh vračil dela trošarin stimulirani, da gorivo kupujejo pri nas, ne pa pri sosedih.

Andrej Gnezda, generalni direktor direktorata za podnebno politiko pri MOPE, je za Delo že pred časom pojasnil, zakaj so opustili odpravo spodbud: »Ko smo v javni obravnavi opravljali razprave z deležniki in resorji, smo zaznali, da glede odprave subvencij za fosilna goriva ni soglasja, ki bi si ga želeli, zato pri predlogu nismo vztrajali.«

Po naših informacijah ni pritiskalo le gospodarstvo, zlasti avtoprevozniki, pač pa je odpravi spodbud za fosilna goriva neformalno nasprotovalo tudi finančno ministrstvo. Uradni odgovor finančnega ministrstva pod vodstvom Klemna Boštjančiča še čakamo, a strahovi finančnega ministrstva naj bi bili naslednji: odprava spodbud bi lahko negativno vplivala na prodajo fosilnih goriv pri nas in s tem na priliv iz trošarin, ki so eden najpomembnejših proračunskih virov. Lani se je s trošarinami od energentov in električne energije v državni proračun nateklo 1,06 milijarde evrov, v prvem polletju letos pa čez pol milijarde, kažejo podatki finančnega ministrstva. Glede na te prilive so spodbude oziroma vračila dela trošarin nizka; recimo reprezentativnega leta 2021, pred energetsko krizo, je bilo po podatkih finančnega ministrstva iz poročila o davčnih izdatkih dobrih 32 milijonov evrov vračil trošarine za plinsko olje za pogonski namen, še 7,9 milijona evrov pa je bilo vračil trošarine za statične delovne stroje, stroje v gradbeništvu in strojegradnji.

Kakorkoli; zaradi pritiskov so na ministrstvu za okolje iz predloga podnebnega zakona črtali ukrep, ki ga sami prepoznavajo (oziroma so ga) kot enega od ključnih. »Za blaženje podnebnih sprememb in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov so najbolj problematične spodbude za rabo fosilnih goriv, saj upravičence spodbujajo k njihovi rabi in tako posredno k ustvarjanju več emisij toplogrednih plinov, zato se v celoti odpravijo,« so pojasnjevali še oktobra. Kljub črtanju enega ključnih ukrepov so v novem predlogu zakona, ki zdaj nadaljuje parlamentarno pot, celo prestavili administrativni rok za dosego podnebne nevtralnosti z leta 2050 na 2045.

Ravno podnebni zakon in poskus odprave spodbud za fosilna goriva kaže, kako je celoten sistem prepleten in kritično odvisen od fosilne industrije in uporabe fosilnih goriv. Prehod iz fosilnih goriv bo terjal javnofinančno reformo, konkretno nov proračunski vir, ki bo nadomestil »umazane« trošarine. Dokler ga ni, tudi odprav subvencij na fosilna goriva verjetno ne bo. A to stanje ni vzdržno.

»Ohranjanje subvencij pomeni ohranjanje iste poti, istega mišljenja, ne pa iskanja sprememb,« opozarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.