V Ljubljani je na tisoče praznih stanovanj

Ljubljana doživlja stanovanjsko krizo, čeprav je veliko stanovanj v mestu praznih. Kot rešitev se ponuja progresivni nepremičninski davek, saj bi omejil špekulativno nakupovanje nepremičnin. Ministrstvo za finance namerava predlog davka na nepremičnine predstaviti do konca leta, pričakovati pa je nasprotovanje številnih vplivnih skupin.

Podatki Elektra Ljubljana, podjetja, ki na območju mestne občine Ljubljana distribuira elektriko, kažejo, da je v slovenski prestolnici kar 11.394 praznih stanovanj, kar je približno devet odstotkov stanovanj v mestu. Do tega podatka so prišli tako, da so ugotovili, koliko merilnih naprav v gospodinjstvih je izmerilo letno porabo elektrike, ki je znašala manj kot 500 kilovatnih ur (povprečna poraba je 2942 kilovatnih ur), saj to najverjetneje pomeni, da v stanovanju ne živi nihče. Ne vemo pa, v kakšnem stanju so ta stanovanja, koliko jih je zares primernih za bivanje. Pri Elektru Ljubljana tudi ne zbirajo podatkov o vrsti gradnje, času, ko je bilo stanovanje zgrajeno, in natančni lokaciji teh stanovanj.

Zanimivo pa je, da je po podatkih statističnega urada (SURS) praznih stanovanj v Ljubljani dvakrat več, 23.050. Ta podatek nakazuje, da je v Ljubljani približno 11 tisoč stanovanj, ki so uradno nevseljena, a v njih naj bi dejansko nekdo živel. To je lahko oddajanje na črno, s čimer se najemodajalec izogne davkom, ali pa to, da nekdo ne spremeni stalnega bivališča ali ne prijavi začasnega.

»Stanovanja so postala varna in kakovostna naložba – četudi lastniki z njimi nič ne delajo in jih puščajo prazna.«

Maša Hawlina, sociologinja in raziskovalka na Fakulteti za arhitekturo, je v pogovoru za Mladino opozorila, da je o razlogih za prazna stanovanja težje govoriti brez podatkov o njihovi primernosti za bivanje, »a v splošnem lahko kot glavnega krivca za prazna, sploh nova stanovanja prepoznamo odsotnost resnega progresivnega nepremičninskega davka. Trenutno so stroški prazne nepremičnine v Ljubljani izredno nizki, sploh v primerjavi z rastjo tržne vrednosti stanovanj. Cene stanovanj na kakovostnih lokacijah, kot so urbana ali turistična okolja, dolgoročno rastejo, četudi se vmes zgodi kak padec. Stanovanja na takšnih območjih in v okoljih z nizkimi nepremičninskimi davki so postala varna in kakovostna naložba – četudi lastniki z njimi nič ne delajo in jih puščajo prazna.« Neposredna posledica tega, da kupci stanovanj ne uporabljajo, temveč so zanje špekulativna naložba, je, da je na trgu na voljo manj stanovanj, zaradi tega pa so cene in sploh najemnine višje.

»Čeprav resnih podatkov primanjkuje, ocenjujemo, da je v Ljubljani približno 30 tisoč tržnih najemnikov. Če bi zasnovali progresivni nepremičninski davek, ki bi bolj obremenjeval prazna stanovanja, in bi bili s tem uspešni pri aktiviranju vsaj tretjine teh praznih stanovanj na najemnem trgu, bi lahko s tem prispevali vsaj k stabilizaciji višine najemnin,« še pravi Maša Hawlina in dodaja, da prazna stanovanja niso vzrok za visoke cene kvadratnega metra, temveč so posledica špekulativnih nakupov in neaktivnosti države.

Klemen Ploštajner, državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost, odgovoren za stanovanjsko problematiko, pa je opozoril še na eno težavo. Gre za prostorsko problematiko pomanjkanja stanovanj. »Veliko ljudi ne najde stanovanja v mestu ali v kraju, kjer želijo živeti ali kjer imajo službo, zato morajo stanovanje najeti v drugem mestu ali regiji, to pa s seboj prinese številne težave – zgoščevanje prometa, slabši dostop do javnih storitev, daljše dnevne migracije in s tem povezane višje stroške ter manj kakovostno preživljanje prostega časa.«

Na ministrstvu za solidarno prihodnost seveda podpirajo uvedbo davka na nepremičnine, ki bi se osredotočil predvsem na lastnike več stanovanj in špekulativne kupce. Klemen Ploštajner pravi, da mora biti novi davek »pravičen in primerljiv s tovrstnimi davki v ostalih zahodnih državah ter ne sme biti v finančno breme večini prebivalcev Slovenije. Uvedbo davka na ministrstvu podpiramo predvsem zaradi njegovega vpliva na sprostitev novih stanovanj za najemni trg in boljšega prostorskega načrtovanja. Prostor je omejena družbena dobrina in ga je treba upravljati skrbneje in bolj strateško. Davek na nepremičnine bi preprečil ali zelo omejil investicijske nakupe stanovanj in spodbudil dolgoročno oddajo.«

Finančni minister Klemen Boštjančič je sicer napovedal, da bo nepremičninski davek del drugega svežnja predlogov sprememb davčne zakonodaje, ki naj bi v javno obravnavo prišle do konca leta. V intervjuju za Forbes Slovenija je dejal, da noče napovedovati, kdaj bi lahko nepremičninski davek začel veljati, pričakuje pa, da bo prihodnje leto o njem tekla (vsaj) razprava.

Razprava bo zagotovo ostra, tako kot je bila, ko je ministrstvo napovedalo, da namerava urediti to področje. Takrat so nasprotniki davka trdili, da bodo zaradi njega trpeli Slovenci, ki so vse življenje garali, da so si kupili nepremičnino. Glede na napovedi vlade naj bi bil davek progresiven, to pomeni, da večine Slovencev, ki imajo v lasti eno nepremičnino, ne bo finančno prizadel. Razprava bo torej zagotovo vroča in modro bi bilo, da bi se vlada nanjo pripravila.