Zakaj tak vik in krik normirancev?

Normiranci so v Sloveniji samostojni podjetniki, katerih poslovanje je poenostavljeno. Dohodnine ne plačujejo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, ampak se predpostavlja, da so imeli 80 odstotkov stroškov, tako da znaša pri njih dohodninska osnova le 20 odstotkov prometa. Konkretno to pomeni, da polni samostojni podjetniki normiranci za prihodke do 50.000 evrov na leto plačajo le štiri odstotke davka. Za primerjavo, redno zaposleni, ki sicer lahko ob tem tudi uveljavljajo olajšave, morajo za dohodke med 25.750 in 51.500 plačati 33 odstotkov davka.

Ta način pavšalnega obdavčenja za samostojne podjetnike smo v Sloveniji dobili leta 2013 zaradi po eni strani poenostavitve poslovanja za tiste z manjšimi dohodki in po drugi kot spodbudo, da bi se čim več ljudi ukvarjalo s podjetništvom. Podoben sistem poznajo tudi druge države, v Avstriji lahko podjetniki, ki opravljajo določene dejavnosti, izberejo pavšalno obdavčitev, a so pri njih normirani stroški določeni glede na vrsto dejavnosti, pogosto v razponu med 12 in 20 odstotki prihodkov – kar je seveda logično. Nekdo, ki se ukvarja s trgovino, bo imel veliko večje stroške zaradi nakupa dobrin oziroma preprodaje kot kak poslovni svetovalec ali popoldanski zdravnik, ki prodaja svoje znanje.

Ta slovenski sistem, ki je bil mišljen predvsem kot spodbuda in ni pravičen do preostalih davkoplačevalcev, ne le zaradi nizke obdavčitve, ampak tudi podpovprečno vplačanih socialnih prispevkov, se je v zadnjih letih precej razbohotil. Leta 2014 smo imeli v Sloveniji 20.500 normirancev, oziroma jih je bilo 19 odstotkov v skupini samostojnih podjetnikov, lani pa že 84 tisoč, oziroma skoraj 60 odstotkov. Za primerjavo, v Avstriji je normirancev med podjetniki manj kot polovica, razlog za takšno razliko pa je seveda v obdavčitvi: tako imenovana efektivna obdavčitev za pavšalne podjetnike se v Avstriji giblje med 25 in 55 odstotki, v Sloveniji pa je, kot že zapisano, le štiriodstotna do 12.500 evrov prihodkov za popoldanske s.p.-je in 50.000 evrov prihodka za samostojne normirane s.p.-je. Poleg tega v Avstriji popoldanskih s.p.-jev niti ne poznajo. V Avstriji plačujejo torej normiranci nekajkrat višje davke kot njihovi slovenski kolegi – in tako bo tudi po najnovejši reformi v Sloveniji.

V Avstriji plačujejo normiranci nekajkrat višje davke kot njihovi slovenski kolegi.

Ko je minuli teden vlada predstavila prvi sveženj davčnih sprememb, so prav nove omejitve pri normirancih povzročile največ odpora. Po najnovejšem predlogu bi se najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance znižala s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske samostojne podjetnike (s. p.) pa bi se meja za priznane normirane odhodke znižala s 50.000 na 30.000 evrov – to pomeni, da bi finančna uprava (Furs) normiranca, če ta zasluži več kot 60 tisoč evrov na leto (kot povprečje v dveh letih), tega avtomatsko prestavila v skupino »normalnih« samostojnih podjetnikov in bi od njega terjala dokazila stroškov. Vlada ob tem načrtuje še eno pomembno spremembo: po novem bodo morali normiranci Fursu poročati še o poslih s povezanimi osebami in delodajalcem, da te oblike uporabniki ne bi zamenjevali za redno zaposlitev. Zaradi teh omejitev bi po oceni vlade iz sistema normiranja odpadlo okoli 15 tisoč posameznikov.

Čeprav je večina novih davčnih sprememb nastala na pobudo podjetij – v delovni skupini je sodeloval glavni ekonomist Gospodarske zbornice Bojan Ivanc, in čeprav niti ena od sprememb ni nastala na pobudo sindikatov, so proti mini reformi ponovno protestirali v Obrtno-podjetniški zbornici, v Gospodarski zbornici, v Gospodarskem krogu, ki združuje gospodarske in kmetijske organizacije, tudi gospodarski minister in predsednik SD Matjaž Han je v skladu s tem izrazil zadržanost, med političnimi strankami pa poskušajo sedaj na tem valu zajahati v NSi, ki se imajo za edine prave predstavnike gospodarstva. Njihov poslanec Jernej Vrtovec je dejal, da se pod vlado Roberta Goloba najbolj produktivni, inovativni in pridni ljudje, ki bi lahko ustvarjali dodano vrednost, počutijo kot molzne krave in drugorazredni državljani. »To ni dobro in je napačen signal za podjetnike ali bodoče podjetnike.«

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je ta teden celo zagrozil z vetom, saj naj bi spremembe povečale delo na črno, diskriminatorno se mu zdi tudi to, da mlade strokovnjake dobesedno odganjamo v tujino, Slovenija pa iz leta v leto pada na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti. Se bodo torej normiranci zaradi davčnih sprememb res preselili v Avstrijo, kjer so davčne obremenitve dejansko neprimerno višje?