Več fosilnih goriv, več denarja v proračunu

Trošarine, ki jih država pobira pri prodaji pogonskih goriv, zlasti dizla, so zelo pomemben proračunski vir. Lani se je s trošarinami na energente in električno energijo v državni proračun natekla milijarda evrov (1,06 milijarde evrov). Naj ponazorimo drugače: s temi prilivi država financira celotno proračunsko soudeležbo za pokojnine (lani 1,12 milijarde evrov). Trošarine so največji, a ne edini javnofinančni vir, vezan na prodajo fosilnih goriv. Fosilna goriva »poganjajo« naše javne blagajne, finančno ministrstvo kot skrbnik javnih financ pa tudi leta 2024 vztrajno sabotira predloge, ki bi lahko spremenili te visoke fosilne prilive. Aktualna dokaza sta predlog podnebnega zakona in zadnji popravek Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Oba namreč ohranjata spodbude, ki jih daje država nekaterim uporabnikom ob porabi in nakupu fosilnih goriv.

Podnebni zakon je pomemben okoljski dokument, ki naj bi »zakoličil pot Slovenije do podnebne nevtralnosti«. Postavil naj bi namreč okvir za izvedbo podnebnih politik in izpolnitev cilja nevtralnosti do leta 2050. Tako so oktobra lani, ob objavi prvega predloga, zapisali na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Izpostavili so tudi opozorilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) pri Združenih narodih, da trenutni ukrepi niso zadostni in da z njimi ne bomo dosegli ciljev Pariškega sporazuma: »Zato si moramo prizadevati za pospešene in obširne tranzicije v vseh sektorjih ter povečati naše ambicije.«

A le nekaj mesecev po javni obravnavi omenjenega predloga podnebnega zakona je postalo jasno, da je iz predloga izpadel pomemben člen. Tako se glasi: »Proračunski odhodki in davčni izdatki, ki spodbujajo rabo fosilnih goriv, se v celoti odpravijo.« Tega člena ni več v sedanjem predlogu, ki nadaljuje parlamentarno pot, njegovo črtanje pa pomeni, da bomo v Sloveniji še naprej finančno spodbujali rabo fosilnih goriv. Črtanje člena namreč pomeni ohranitev trošarinskih spodbud, ki jih na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo označujejo za »najbolj problematične z vidika blaženja podnebnih sprememb in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, saj upravičence spodbujajo k rabi fosilnih goriv in tako posredno k ustvarjanju več emisij toplogrednih plinov«. Da je črtanje člena slab obet, v zadnjih tednih opozarjajo okoljevarstveniki. »Ohranjanje subvencij pomeni ohranjanje iste poti, istega mišljenja, ne pa iskanja sprememb,« je za RTV strnila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Skoraj sočasno je do zamika časovnice prišlo tudi v zdaj odprti različici Nacionalnega podnebno-energetskega načrta; državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je za Radio Slovenija pojasnila, da trenutna verzija »vsebuje dikcijo, da bomo do leta 2030 poiskali optimalne načine ukinjanja subvencij fosilnim gorivom«.

Avstrija ne omogoča ugodnejše trošarinske obravnave dizla za komercialni prevoz blaga in potnikov, ga pa kot Slovenija omogočajo tri preostale sosede, Madžarska, Italija in Hrvaška.

Za kakšne trošarinske spodbude, ki torej ostajajo, gre? Trošarine so največja, a ne edina dajatev, ki sestavlja drobnoprodajno ceno posameznega fosilnega goriva; tukaj so še okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 (dajatev CO2), prispevek za energetsko učinkovitost (URE), prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v proizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE + SPTE) ter davek na dodano vrednost. S trošarinami na energente in električno energijo je država lani zbrala 1,06 milijarde evrov, kar pomeni skoraj desetino vseh prihodkov, z dajatvijo CO2, ki med omenjenimi dajatvami pomeni drugi največji priliv, pa 74 milijonov evrov. In kako je s spodbudami oziroma olajšavami? Nekatere rabe energentov so iz obdavčitve s trošarino izvzete že na ravni EU, recimo pogonsko gorivo v letalskem in pomorskem prometu (razen če gre za zasebne namene), hkrati pa lahko države same določijo nekatere trošarinske spodbude. Pri nas so najpomembnejše spodbude nižje trošarine za dizel, ki se porabi za komercialni prevoz blaga in potnikov. Država namreč tem kupcem dizla vrne znesek trošarine nad 330 evrov na 1000 litrov goriva. Država tako zlasti avtoprevoznikom vsako leto vrne okoli 30 milijonov evrov, kažejo podatki finančnega ministrstva. Podatkov za lani še ni, leta 2019, ki je bilo zadnje predkrizno in torej reprezentativno, pa je bilo vračil več kot 35 milijonov evrov.

In prav te spodbude so cilj podnebnega zakona (ob še nekaterih, kot je vračilo trošarin za delovne stroje); ob kresanju interesov pa je zmagal status quo. Omenjeni člen podnebnega zakona, s katerim bi prenehali finančno nagrajevati nakupe in rabo dizla, je »sabotiralo« finančno ministrstvo, ki ga vodi Klemen Boštjančič – seveda pa ob tem ni mogoče spregledati lobiranja avtoprevoznikov in drugih iz gospodarstva, ki jim spodbude in vračila trošarin poslovno koristijo.

Dobrih 30 milijonov evrov daje zadnja leta država, da privablja avtoprevoznike k nakupu dizla v Sloveniji – in to spodbudo leta 2024 brani finančno ministrstvo.

»Če bi Slovenija ukinila možnost vračila trošarine za dizelsko gorivo za komercialni prevoz blaga in potnikov, bi s tem zaradi nekonkurenčnih cen pomembno vplivala na zmanjšanje javnofinančnih prihodkov, ob tem pa – upoštevajoč dejstvo, da je Slovenija tranzitna država – ne bi pripomogla v veliki meri tudi k okoljskim ciljem,« so nam svoje stališče pojasnili na finančnem ministrstvu. Menijo torej, da z ukinitvijo spodbud za fosilna goriva ne bi bil dosežen noben »zeleni cilj«, torej ne manjša ali racionalnejša poraba fosilnih goriv in ne pospešen prehod na alternativne vire, ampak da bi Slovenijo v tem primeru še naprej onesnaževala množica tovornjakarjev, ki pa bi po novem dizel kupovali pri sosedih, kar bi pri nas povzročilo proračunsko luknjo. »V primeru ukinitve vračila trošarine za komercialni prevoz blaga in potnikov bi Slovenija s ceno goriva lahko postala nekonkurenčna – če tega ne storijo enako vsaj sosednje države,« trdijo na ministrstvu in dodajajo, da ukrep ugodnejše trošarinske obravnave dizelskega goriva za komercialni prevoz blaga in potnikov omogočajo tudi tri sosednje države: Madžarska, Italija in Hrvaška, ob njih pa v EU še Belgija, Španija, Francija, Portugalska in Irska. Sistem spodbud je v vseh državah podoben: vračajo razliko med zneskom trošarine za dizel in najnižjim dovoljenim zneskom trošarine na ravni EU, ki ga določa 7. člen direktive o obdavčenju energije in znaša 330 evrov za 1000 litrov. A že Avstrija, ki je tudi sicer med okoljsko bolj naprednimi državami, ne omogoča ugodnejšega zneska trošarine za komercialni prevoz blaga in potnikov.

Na finančnem ministrstvu omenjene učinke odprave spodbud za fosilna goriva napovedujejo pavšalno, saj nimajo celostne analize posledic. Trdijo tudi, da je razprava o odpravi ugodnejše trošarinske obravnave fosilnih goriv pri nas tako rekoč stalnica, hkrati pa tarnajo, da bi bilo treba ta predlog »preučiti celovito«, »opraviti razpravo z vsemi pristojnimi ministrstvi in tudi upravičenci«. Zakaj niso v tej smeri nič naredili vsaj v zadnjih dveh letih?

Odgovorni sicer niso le na finančnem ministrstvu, ampak tudi na drugih, še zlasti na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, kjer se ukvarjajo s prometno politiko. »Povsem utemeljeno vprašanje je, kako bi z vidika podnebnih ciljev učinkovala odprava spodbud za nakup dizla v Sloveniji za komercialne prevoze potnikov in blaga – zlasti kakšne bi bile posledice kratkoročno in ob upoštevanju alternativ, ki jih na pomembnih segmentih enostavno ni,« pravi prometni inženir Nejc Geržinič. »Ukrepe bi morali zastaviti medresorsko, uvesti sočasne spremembe na različnih področjih, tudi z močno okrepitvijo ponudbe javnega potniškega prometa.« Rešitve bi morale obstajati tudi glede na obremenjenost naših cest s tovornjaki. Stroškov te obremenitve seveda ne omenja nihče.

In kako nujen premik, ki vendar je odprava vseh spodbud za dizel, sploh vidi sedanja garnitura ministrstva za finance? Menijo, da moramo počakati na EU. »Že na ravni EU bo postopoma prišlo do ukrepov in rešitev, ki bodo od držav članic zahtevale postopno ukinitev spodbud fosilnim gorivom. Glede na to je pomembneje, da na tem področju sledimo politiki na ravni EU, saj je pri tem ključno čim bolj enotno ravnanje vseh držav članic, da je s tem zagotovljeno enakovredno oziroma konkurenčno okolje, ki ne bo prekomerno negativno vplivalo na posamezne gospodarske panoge in na javne finance,« pravijo na finančnem ministrstvu. Status quo pa branijo s krilatico: »Treba je poiskati ustrezno ravnovesje med različnimi cilji.«