Je Janševa vlada bolj spoštovala človekove pravice kot Golobova?

Pred dnevi je varuh človekovih pravic Peter Svetina v intervjuju za spletni portal N1 dejal, da je vlada Janeza Janše celo v času epidemije varuha bolj upoštevala, kot ga zdaj upošteva vlada Roberta Goloba: »V tistem obdobju se je upoštevalo več mnenj in stališč varuha, kot pa se jih danes.« Janševa vlada je torej bolj spoštovala človekove pravice, kot jih sedanja, in posledično je bila v tem pogledu manj avtoritarna in samopašna, kot je sedanja? Res? Ne gre za to, da bi bila Golobova vlada v tem pogledu kaj posebej razsvetljena, a vendar se vsi spomnimo vsaj vladanja z odloki, ki so potem kot neustavni eden za drugim padli pred ustavnim sodiščem, ali pa omejevanja shodov in svobode izražanja ter pretirane policijske represije na protivladnih shodih in maltretiranja vidnejših protestnikov v času Janševe vlade.

Svetinov mandat se izteka, predsednica republike Nataša Pirc Musar je že objavila razpis za imenovanje novega varuha, pri čemer pa je Svetina predsednico obvestil, da si želi mandat ponoviti in da se bo ponovno prijavil. Njegova izjava o spoštovanju ali nespoštovanju varuha se v tem kontekstu zdi posledica užaljenosti, ker v trenutnem sklicu državnega zbora na uživa potrebne podpore oziroma vsaj 60 glasov poslancev za ponovno izvolitev. Pa vendar, varuha smo zaprosili, da pojasni, argumentira izrečeno.

Iz urada smo dobili pojasnila, da glede prejšnje vlade »drži, da se je na mnoga od priporočil hitro odzvala«. Naštejejo tudi, v katerih primerih je bilo tako, in sicer v petih: glede stikov ločenih staršev z njihovimi otroki ob omejitvah pri prehajanju občinskih meja, glede prepovedi nakupovanja starejšim zunaj določenega časa, glede prilagoditve obveznosti nošenja mask za osebe z izgubo sluha, glede vključitve invalidov med prejemnike kriznega dodatka in glede temeljnega mesečnega dohodka za specifične skupine samozaposlenih. Dodajajo, da je »imel v neposrednem odnosu s takratnimi odločevalci med pandemijo dobro izkušnjo hitrega ukrepanja, če jih je nagovoril neposredno, ni pa se niti tista vlada odzvala na njegova temeljna opozorila o pravni podlagi za predpise in druga priporočila, kot se na priporočila varuha po izkušnjah varuha ne odziva niti ta vlada«.

Ustavno sodišče je kot neustavne razveljavilo številne odloke Janševe vlade. Niti v enem primeru pobude za to ni dal varuh človekovih pravic.

V uradu varuha ob tem naštevajo tudi številne postopke, ki so jih vodili v času epidemije, v sklopu katerih so izrazili stališča, mnenja, priporočila in opozorila vladi, a pri nobenem od njih ne izhaja, da bi jih vlada upoštevala. Teh je vsaj dvakrat toliko kot upoštevanih, čeprav so morda pomembnejša in zadevajo več ljudi. Poleg splošnih opozoril, da morajo biti posegi v človekove pravice sorazmerni, začasni in podrobno strokovno obrazloženi, je neuslišanih ostalo več kot ducat varuhovih priporočil – tudi tako pomembna kot opozorilo, da za odreditev nošenja mask vlada ni imela zakonske podlage. Ali pa priporočilo, naj policija na protestih pooblastilo legitimiranja posameznikov oziroma ugotavljanja njihove identitete izvaja le ob izpolnjenosti zakonskih pogojev. In tudi priporočilo okoljskemu ministrstvu, naj brez utemeljenih razlogov ne omejuje sodelovanja javnosti pri okoljskih vprašanjih.

Izjava varuha človekovih pravic morda empirično celo drži. Morda je vlada Janeza Janše res upoštevala več njegovih priporočil kot trenutna vlada. A je ob tem pozabil povedati, da je prejšnji vladi poslal neprimerno več priporočil in glede neprimerno bolj akutnih, hujših, množičnejših kršitev človekovih pravic, kot jih je poslal sedanji vladi, ki deluje v povsem drugačnih razmerah. Seveda ni mogoče trditi, da bi trenutna vlada v tistih razmerah ravnala povsem drugače in bolj človeško, kot je Janševa. A izjava, da je Janševa vlada bolj upoštevala varuha človekovih pravic kot njena naslednica, je vsekakor zavajajoča, saj trenutna vlada tudi temeljnih človekovih pravic doslej ni kršila v tolikšnem obsegu ter tako sistematično in zavestno kot njena predhodnica.

Marsikdo je sicer vsaj od varuha človekovih pravic pričakoval, da bo v časih, ko so se človekove pravice najbolj sistematično kršile, manj diplomatski in se bo jasno postavil na stran ljudstva. Ali pa vsaj vložil kako zahtevo za ustavno presojo, ki so jih medtem (upravičeno) vlagali drugi, tudi ljudje sami. Morda bo njegov naslednik ali naslednica drugače razumel funkcijo, ki je namenjena varovanju ljudi pred oblastjo v najširšem smislu.

A bistvo je drugje. Ustavno sodišče je kot neustavne razveljavilo številne odloke Janševe vlade. Niti v enem primeru pobude za to ni dal varuh človekovih pravic.