»Fajtamo dalje«

Nadaljuje se zbiranje podpisov za pobudo My Voice, My Choice

Malokdo se lahko pohvali s tem, da njegovim zamislim rade prisluhnejo svetovno znane vplivnice, kot sta Oprah Winfrey in Diane von Fürstenberg, ali pa političarke, kot sta Hillary Clinton in Jacinda Ardern. Ali s tem, da dni preživlja v družbi Nobelovih nagrajenk in aktivistk z vsega sveta. Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, je v tem pogledu izjema.

Potem ko je maja prejela nagrado global leadership award, ki jo svetovnim voditeljicam podeljuje ameriška organizacija Vital Voices, katere soustanoviteljica je Hillary Clinton, je bila prejšnji teden povabljena na dvodnevno druženje in podelitev nagrade DVF (poimenovane po Diane von Fürstenberg) v Benetke. Tam je v družbi 20 voditeljic sveta, Nobelovih nagrajenk, prejemnic nagrade organizacije Vital Voices in drugih aktivistk z vsega sveta pomagala zasnovati novo kampanjo za širjenje strpnosti in miru ter bila navzoča pri podelitvi nagrade DVF, ki jo je letos prejela Jacinda Ardern. K programu je sodilo tudi druženje z Oprah Winfrey.

Kljub temu ji sukanje v takšnih krogih ne stopi preveč v glavo. »Vedno rada rečem, da so avtoritete zame prazne. Ljudje se morajo, ne glede na to, ali je to Oprah ali kakšen slovenski politik, dokazati, da jih spoštujem,« pravi Nika Kovač. »Vidim pa te prireditve predvsem kot priložnost, da govorim o tem, kaj delamo v inštitutu. In da lahko vplivnim ljudem ’težim’ z vsebino, ki je za nas pomembna.«

Zagotovo največji izziv za inštitut letos bo, kako zbrati potrebni milijon podpisov za vseevropsko pobudo My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira), pobudo Evropski uniji, naj obravnava predlog vzpostavitve finančnega sklada, ki bi ženskam v državah članicah omogočil, da splav opravijo brezplačno v katerikoli državi EU. Gre za najhitreje rastočo evropsko pobudo, ki ji je uspelo za zdaj zbrati okoli 570 tisoč podpisov. V inštitutu so se, da bodo lažje dosegli cilj, odločili konec meseca pripraviti največje zbiranje podpisov doslej.

»To je najtežja kampanja, ki smo jo kadarkoli delali. Morda smo bili na začetku malce naivni. Izkazalo se je, da je treba ta projekt graditi enako, kot smo gradili projekte doma – vas za vasjo, mesto za mestom, država za državo –, in ljudi učiti, da je vsak podpis lahko potencial za spremembo, potencial, da skupaj spreminjamo zgodovino,« razlaga. »Bolj ko gremo proti koncu, bolj se zavedamo, kako noro je, da za predlogom, ki ga je stuhtala skupina prijateljev, zdaj stoji vsa Evropa. Ampak ’fajtamo’ dalje. Vem, da nas čaka še nekaj zelo težkih mesecev.«

Inštitut medtem ne počiva niti na domačih tleh. Čez teden so njegovi predstavniki napovedali, da pripravljajo predlog zakona, s katerim želijo zmanjšati revščino v šolah in zagotoviti brezplačne učbenike ter delovne zvezke. Poleg tega so zagovorniku načela enakosti predlagali, naj preuči, ali šolsko ministrstvo učence diskriminira s tem, ko jim ne zagotavlja povsem brezplačnih dnevov dejavnosti, denimo kulturnih in športnih dnevov, saj so stroški teh za starše previsoki.