Odiranje divjega prašiča za otroke

Tabor preživetja v naravi za najmlajše

Sredi avgusta je v občini Renče-Vogrsko potekal že 11. tabor preživetja v naravi, namenjen osnovnošolcem, predvsem najmlajšim, otrokom od 6. do 9. razreda osnovne šole. Štiridnevni tabor je pripravila tamkajšnja civilna zaščita v sodelovanju s Slovensko vojsko, policijo, gasilci in lovci, otroci pa so se učili prve pomoči, kurjenja in kuhanja v naravi. Ter odiranja in razkosavanja kadavra divjega prašiča.

Zaradi tega so združene nevladne organizacije za varstvo živali protestirale pri ministrstvih za vzgojo in izobraževanje in za obrambo. Slednje je pri organizaciji sodelovalo z vojsko, poleg tega je tabor obiskal državni sekretar Damir Črnčec.

V protestnem pismu, ki so ga pripravili v Društvu za dobrobit živali AniMa, podpisalo pa ga je ducat društev, opozarjajo, da je »lovec otroke nagovarjal k sodelovanju pri odiranju in razkosavanju divjega prašiča,« in dodajajo, da »lovci predstavljajo le približno odstotek populacije. Večina ljudi nikoli ne sodeluje v lovu in ga ne dojema kot potrebno prakso preživetja. Zato vključevanje otrok v lovske dejavnosti ni niti družbeno reprezentativno niti skladno z vrednotami večine prebivalstva.« Opozarjajo še, da izpostavljenost nasilju nad živalmi lahko negativno vpliva na otrokov razvoj, da so otroci, ki sodelujejo pri lovu ali pa so priča razkosavanju živali, »bolj dovzetni za desenzibilizacijo do nasilja«, kar lahko vodi v zmanjšano empatijo do drugih živih bitij in »celo v nasilna dejanja v prihodnosti«. »Skrbi nas dejstvo, da so takšne dejavnosti, ki normalizirajo nasilje in ga predstavljajo kot del izobraževalnega procesa, sploh dovoljene. Šole po vsej Sloveniji izvajajo programe za krepitev nenasilne komunikacije in sodelovanja, medtem ko lovske dejavnosti otroke izpostavljajo vrednotam, ki so v nasprotju s temi prizadevanji,« še pravijo varuhi živali.

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, ki ga vodi Darjo Felda, pojasnjujejo, da je zaskrbljenost nad udeležbo otrok pri lovskih dejavnostih »razumljiva in pomembna« in da bodo »skrbno preučili vsa tveganja, ki jih izpostavljate«, a da ima »lovstvo v Sloveniji in drugod po svetu dolgo tradicijo in posebno mesto  v naši kulturi«, ker menda »prispeva k ohranjanju naravnega ravnovesja in trajnostnemu upravljanju z divjadjo«. Tako menijo na ministrstvu za izobraževanje, čeprav vse raziskave kažejo prav nasprotno – da lov povzroča in poganja naravno neravnovesje in da se ravnovesje zelo hitro vzpostavi, ko se neha loviti.

Na ministrstvu za obrambo, ki ga po odhodu ministra Marjana Šarca v evropski parlament vsaj formalno še vodi premier Robert Golob, vztrajajo, da bodo še naprej neomajno podpirali tradicionalni tabor preživetja za mlade v občini Renče-Vogrsko ter »tudi v prihodnje sodelovali pri organizaciji in izvedbi tovrstnih taborov za mlade. Takšni tabori omogočajo mladim, da pridobijo ključne veščine preživetja in sobivanja z naravo ter tudi preživetja v primerih naravnih in drugih nesreč.«

Odgovor morda nekoliko preseneča, ker je bil ravno začasni obrambni minister, premier Golob, prvi slovenski državni voditelj, ki je pozval k manjši porabi mesa, ki je nujna z zdravstvenega, okoljskega ter navsezadnje moralnega in etičnega vidika in bo gotovo del človeške prihodnosti, če naj ta prihodnost sploh bo.