Drugačen način vpisa v srednjo šolo

Učence v novem šolskem letu čaka nekaj sprememb. Med drugim bodo morali obvezno nacionalno preverjanje znanja (NPZ) opraviti tudi tretješolci, rezultati NPZ v 9. razredu pa bodo imeli večjo težo pri vpisu v srednje šole. Doslej so bili odločilni samo za tiste, ki so se ob velikem navalu na katero od srednjih šol znašli na spodnji meji omejitve vpisa, zdaj bodo – poleg točk, ki jih učenci zberejo z zaključnimi ocenami iz obveznih predmetov zadnje triade – sestavljali 40 odstotkov vseh mogočih točk (20 odstotkov iz slovenščine oziroma italijanščine ali madžarščine in 20 odstotkov iz matematike).

Nova ureditev bi lahko brzdala pehanje za visokimi ocenami. To je bila dolgo težava nekaterih gimnazij v Ljubljani, ki so veljale za bolj zaželene (in zato »elitne«). Letos se je sicer prvič zgodilo, da so bile ljubljanske gimnazije Bežigrad, Ledina in Poljane hkrati brez omejitve, k čemur naj bi prispevalo tudi to, da so se učenci iz manjših krajev morda zaradi izkušenj iz prejšnjih let odločili za vpis v šole v lokalnem okolju. S prihajajočimi manjšimi generacijami bo lahko postala dirka za točkami zaradi vpisa v srednjo šolo manjša težava.

Nekateri šolniki so k temu pozivali že dalj časa. »Interno ocenjevanje je lahko precej bolj subjektivno, do razlik prihaja ne samo med šolami, ampak tudi med učitelji na šolah. Čeprav se to ne bi smelo dogajati,« je pojasnil pedagog dr. Damijan Štefanc z ljubljanske Filozofske fakultete. »Zaradi tega zamisel, da bi imelo premišljeno zasnovano nacionalno preverjanje znanja, ki bi veljalo enako za vse, večjo težo, ni slaba.«

Kljub temu je slišati pomisleke. Šolniki opozarjajo, da bi bilo za uveljavitev te spremembe potrebno prehodno obdobje, kritični so tudi do tega, da je za pisanje NPZ predviden en rok. Tistim, ki se tega iz upravičenih razlogov ne bodo udeležili, bo za potrebe vpisnega postopka določen nadomestni dosežek kot mediana dosežkov na NPZ kandidatov, ki bodo imeli enak seštevek zaključnih ocen tega predmeta v zadnji triadi. Ob tem šolniki opozarjajo, da bi to lahko privedlo do kalkuliranja, kaj se bolj »izplača«, posamezni učenci pa morda načrtno ne bi pristopili k izpitu.

Verjetno najpomembnejši pomislek pa je, da bi zunanje preverjanje – kot je pogosto slišati za maturo – začelo vplivati na poučevanje. »Ta strah je odvisen predvsem od tega, kako bodo preizkusi sestavljeni. Enako velja za maturo,« pravi Štefanc. »Če jih sestavite tako, da naloge zahtevajo predvidljivo reprodukcijo podatkov ali se nanje da pripraviti z brezsmiselnim ’drilom’, je ta pomislek upravičen. Ampak tu imamo opravka s še enim, prav tako zahtevnim vprašanjem – kako učitelje in šole pripraviti do tega, da bodo lahko suvereno načrtovali pouk, ne da bodo samo ’pragmatično’ obremenjeni s preizkusi.«

Šole se ob vstopu spoprijemajo še z drugimi težavami. Najbolj žgoča je kadrovska stiska, zaradi katere so razmere v šolstvu, kot je v pogovoru za Val 202 dejal večkratni šolski minister dr. Slavko Gaber, slabše kot v zdravstvu. »Moramo se zavedati, da v šolah ni čakalnih vrst. Otroci so v razredu vsak dan.«