TV komentar / Čenče s tržnice

Ena od žalosti slovenskega novinarskega poročanja iz tujine je, da se premnogi novinarji začnejo vesti, kot da so del slovenskega diplomatskega zbora. Da postanejo nekako državotvorni, predvsem pa začnejo uporabljati birokratski (no, diplomatski) jezik, ki njihove prispevke in poročila naredi tako sive in nezanimive.

No, zdaj, ko smo dobili drugi zaplet z imenovanjem komisarja, seveda ni bilo tako – pa ne govorimo le o dopisnikih, ampak kar vseh novinarjih, ki so na obeh velikih televizijah poročali o tem. Koliko pametnih je bilo tokrat! In kakšne so streljali, uživaško so razglašali veliko sramoto in grozo. In vsi smo imeli občutek, da je bil Tomaž Vesel edini kandidat, ki ga je predsednica komisija zavrnila, vse se pač vrti le okoli Slovenije.

Tudi zato smo bili veseli, ko je v torek v Odmeve prišel profesor s Fakultete za družbene vede in do junija poslanec Gibanja Svoboda v evropskem parlamentu. Dobra izbira. Klemen Grošelj je namreč poleg Marte Kos še en bivši član tega gibanja, s katerim so v tej stranki ravnali kot svinja z mehom. In čisto vseeno nam je, ali je to počela donedavna generalna sekretarka Vesna Vuković ali kar predsednik stranke Robert Golob – vemo le to, da sta, naj sta nam všeč ali ne, Marta Kos in Klemen Grošelj človeka, ki si že zaradi elementarnega bontona zaslužita spoštljivo ravnanje. Deležna sta bila vsega drugega. In prav ta nespoštljivost in grobost sta prav zaradi njiju – Marte Kos in Klemna Grošlja – v javnih očeh značilnosti Gibanja Svoboda danes.

Že zato je bilo torej dobro, da je zaplet s slovenskim komisarjem oziroma komisarko komentiral Grošelj. Ne zato, ker bi se maščeval Golobu – in njegovi nekdanji generalni sekretarki – in zdaj prilival še več olja na to vročo zgodbo. Ampak zato, ker smo točno vedeli, da se to ne bo zgodilo. Grošelj jima je še enkrat pokazal, kako se vede vzgojen in moder človek, predvsem pa profesionalec. Govoril je, kot da se nikoli ni nič zgodilo. Z obrazložitvijo, kaj se dejansko dogaja na ravni evropske komisije in kako poteka sestavljanje komisije, je namreč postavil stvari na svoja mesta, pokazal razsežnost dogajanja, ki dejansko nima veliko zveze s Slovenijo, razložil, da obstajajo politična razmerja na ravni Evropske unije, ter povedal tudi, da med politiki, državami in političnimi strankami še vedno potekajo pogovori. In Grošelj je brez dvoma vedel, da bo njegov nastop lahko Golobu in vladi le koristil, da jima bo v resnici naredil uslugo, a ga to ni motilo.

Golob tega verjetno ne bo razumel. Preveč nians za človeka, ki vidi le osnovne barve. No, Grošljev nastop ni razkrivajoč le za Goloba in njegov politični domet, ampak je s svojo analizo pokazal tudi, kako slabo so celotno zgodbo pokrivali slovenski novinarji. Plitkost, vedno znova plitkost, zakaj bi se potrudili, ko pa banalnost privlači več muh.