»Pojem matere je tema, ki si jo družba zelo lasti«

»Kdo je mama?« se v predstavi z naslovom KRIK: MAMA, ki bo na odru ljubljanskega Gledališča Glej premierno zaživela prav na dan izida tokratne številke Mladine, sprašuje kolektiv REAKTOR. Skupina mladih gledaliških ustvarjalk in ustvarjalcev se s svojimi projekti loteva tabuiziranih, prezrtih in marginaliziranih tem, ki so v družbi vseprisotne, a jim je znotraj institucionalnega gledališča le redko odmerjen prostor. Urša Majcen, Katja Markič, Lara Wolf in Jure Žavbi so tokrat ustvarjalne moči združili s priznano igralko Nino Valič in na oder postavili uprizoritev, ki si za izhodišče postavlja fiziološko raziskavo dednosti travme, pri tem pa razpira vprašanja družbenih pričakovanj, konvencij in pritiskov na vlogo matere ter odnosov, ki jih ta zaznamuje.

KRIK je pravzaprav nenehno razvijajoča se serija gledaliških dogodkov, živ organizem, »nenehni projekt«, s katerim je kolektiv REAKTOR pogumno, s senzibilnostjo in na umetniško vznemirljiv način zagrizel v teme spolnega nasilja, diskriminacije in družbene neenakosti znotraj aktualnega družbenopolitičnega sistema. In sodeč po nezamejenem entuziazmu, ustvarjalni sili in želji po razpiranju, destigmaticiji in detabuizaciji prevečkrat zamolčanih tematik, se zdi, da se je šele dobro ogrel.

Vse se je začelo leta 2022, ko je Jure Žavbi, takrat študent dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), začel tuhtati o svojem magistrskem projektu. Želel je ustvariti nekaj, kar lahko seže onstran akademijskih sten in poskuša v družbi kaj spremeniti. Zanimalo ga je avtorsko gledališče in znotraj tega teme, ki se na odrih večjih gledaliških institucij pojavljajo le redko. S sošolko, dramaturginjo in scenaristko Uršo Majcen sta začela izrisovati zametke predstave, ki se je lotevala težke, a vseprisotne problematike spolne zlorabe otrok. Okrog sebe sta zbrala še ožjo ekipo soustvarjalcev, dramaturginjo in dramatičarko Katjo Markič ter igralko Laro Wolf, pridružila pa sta se jim še oblikovalec svetlobe Domen Lušin ter gledališki režiser Aljoša Živadinov Zupančič, ki je poskrbel za glasbo. In izoblikovala se je šesterica kolektiva REAKTOR.

Magistrska predstava se je razvila v avtorski projekt KRIK: PRVI GLAS, za katerega so Urša Majcen, Katja Markič, Jure Žavbi in Lara Wolf lani prejeli Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Da je bilo kot kakovost prepoznano spajanje umetnosti in angažmaja, jim pomeni veliko. Njihovo ustvarjanje namreč prežema zanimanje za transformativni potencial gledališča ter aktivno vključevanje umetnosti v družbo, raziskovalno, snovalno, avtorsko gledališče. Delovanje v kolektivu jim pomeni svobodo, prostor za preizkušanje lastne kreativnosti, ki svoj polni potencial razvije šele skozi moč skupnosti, temelječi na zaupanju, sprejemanju in odpiranju.

Široka in kompleksna tematika spolne zlorabe jih je vodila v drugi gledališki projekt, KRIK: VRZELI. V njem so se posvetili osebnostnim mejam in avtonomiji ter stereotipizaciji spolnih vlog, s tem pa so izpostavili zamolčane prazne prostore pri obravnavi spolnosti mladostnikov. Projekt v produkciji Društva ZIZ in KUD Transformator, pri katerem sta se jim pridružili še igralki Julita Kropec in Kaja Petrovič, je bil premierno uprizorjen v GT22 v Mariboru. Zanj so bili na lanskem festivalu ZIZ, ki podeljuje nagrade za alternativne gledališke produkcije, nagrajeni za režijo.

Za kolektiv je bila to dobra potrditev njihovega načina (so)delovanja, ki je nehierarhičen, znotraj procesa fluidno prehajajo med sicer ustaljenimi vlogami. »Ta način dela izhaja iz tega, da se med seboj vsi spoštujemo kot celostni gledališki ustvarjalci,« razložijo. Tudi odgovornost za to, kar povedo, nosijo vsi. Pri tem se jim zdi pomembno, da ob odpiranju še tako žgočih družbenih tem ne vsiljujejo odgovorov. Zdi se jim, da naloga gledališča ni, da ponuja odgovore, pač pa da odpira diskurz in s tem spodbuja družbo k razmisleku.

Gledališki projekt KRIK: PRVI GLAS je denimo pospremil pogovor med občinstvom, ustvarjalno ekipo in strokovnjaki. Na pogovorih ob ponovitvah predstave se je o svojih izkušnjah s spolno zlorabo v otroštvu in najstniških letih odprlo nepričakovano veliko število ljudi. Nekateri celo prvič. To je bila zanje potrditev, kako pomembno je ljudem dati prostor in možnost, da lahko spregovorijo v varnem okolju.

A kljub temu, da svoje delo jemljejo resno, niso vedno zgolj in samo resni. Nove predstave KRIK: MAMA so se lotili s precej več humorja kot prvih dveh, saj je ta tudi v težkih situacijah pogosto sredstvo prizemljitve in olajšanja. »Humor v predstavo večinoma pronica na točkah, kjer se ukvarjamo s pogledom družbe in tem, kako absurdno včasih pristopamo k stvarem, ki so povsem enostavno rešljive,« pravijo. »Pojem matere pa je tema, ki si jo družba zelo lasti.«

Gledališka predstava:
KRIK: MAMA
Kje: Gledališče Glej, Ljubljana
Kdaj: 13., 14. in 15. septembra 2024 ob 20. uri