Globalna greznica (kiber)kriminala

Ko je ruski tehnološki velikan Pavel Durov, ustanovitelj »ruskega Facebooka« VKontakte in izvršni direktor razvpite aplikacije Telegram, konec prejšnjega meseca s svojim zasebnim letalom pristal na pariškem letališču Le Bourget, mu ni uspelo priti do črnega sedana, v katerem ga je pred terminalom čakal osebni šofer.

Multimilijarderja s trojnim državljanstvom – tudi s francoskim, ki mu ga je pred leti osebno priskrbel Emmanuel Macron – so v odmevni aretaciji prijeli francoski policisti zaradi tiralice, ki jo je razpisala enota za boj proti kiberkriminalu. Durov je bil štiri dni kasneje, potem ko je bila plačana varščina v višini petih milijonov evrov, izpuščen iz pripora, a mora za zdaj ostati v Franciji in se dvakrat na teden zglasiti na policijski postaji.

Francoski organi pregona imajo Telegram pod drobnogledom zato, ker se je na razvpito nenadzorovani platformi med drugim vzpostavil trg prepovedanih drog, orožja in otroške pornografije. A mnogi predvidevajo, da se resnični vzgibi za Durovo aretacijo pravzaprav skrivajo v političnih interesih in da je pogrom nad Telegramom del širšega geostrateškega boja.

Zbogom in hvala za vse ribe

Kdo je pravzaprav Pavel Durov in zakaj njegova aplikacija Telegram dviguje toliko prahu? Devetintridesetletni poslovnež, ki po Forbesovih podatkih poseduje okoli 14 milijard evrov – zajeten del premoženja hrani tudi v kriptovalutah –, je izjemno enigmatičen lik, ki javno nastopa zelo redko in se načelno izogiba intervjujem. Vseeno pa nam vpogled v svoje misli ponuja na Telegramu in Instagramu, kjer ob svojih (na pol golih) portretih redno objavlja zapise v slogu motivacijskih gurujev za osebno rast, kot je na primer »samodisciplina je ključ do zdravja, bogastva in sreče«, zelo rad pa prilepi tudi kakšen citat Marka Avrelija.

V teh objavah, ki jih je v petersonskem slogu naslovil Pravila življenja, se je med drugim pobahal, da kljub bajnemu premoženju živi dokaj asketsko, samotarsko, zdravo in trezno življenje – v alkoholu, drogah, mesu, dekadentnih jedeh in celo kavi prepoznava pasti, ki se jim zapriseženo izogiba –, baha pa se tudi s tem, da naj bi bil (kot radodaren donator sperme, ki darovanje svojega dragocenega DNK-ja vidi kot »državljansko dolžnost«) biološki oče več kot stotih otrok po vsem svetu. Kot so zapisali pri britanskem časniku The Guardian, »slehernik težko prepozna, kje se konča Durov in kje se začne Musk«.

Njegov popkulturni idol je Neo, protagonist znanstvenofantastične franšize Matrica, kar naj bi bil tudi temeljni razlog, zakaj je Durov vselej od glave do pet oblečen v črna oblačila, včasih v pulije v slogu tehnoloških gigantov à la Steve Jobs, še večkrat kot nindža ali fremenski bojevnik s Herbertovega Peščenega planeta, pred objektivom pa najraje zapozira kar zgoraj brez, da se pohvali s plodovi trdega dela v telovadnici.

Telegram po eni strani pomeni razmeroma varen prostor za organiziran (kiber)kriminal, po drugi strani pa omogoča (samo)organiziranje in komunikacijo mimo radarjev represivnih oblasti.

Že v najstniških letih se je spogledoval z mesijanskim kompleksom: ko je obiskoval elitno šolo v Sankt Peterburgu, je – kot so poročali njegovi bivši sošolci – na razredni predstavitvi kariernih ambicij brez kančka ironije razglasil, da želi postati »internetni prerok«. To mu je po svoje tudi uspelo: ko so njegovi goreči podporniki leta 2018 ob začasni blokadi Telegrama v Rusiji stopili na ulice Sankt Peterburga, je bilo med protestnimi transparenti videti tudi mnoge takšne, na katerih je Durov v slogu pravoslavne ikone upodobljen kot svetnik. Zaslovel je že leta 2006, ko je brezbrižno skopiral primitivno različico Facebooka, ko je bil ta še v povojih, in ustvaril VK (VKontakte), najbolj priljubljeno družbeno omrežje v Rusiji (in številnih državah bivše Sovjetske zveze), ter si tako prislužil naziv »ruskega Zuckerberga«.

Že od nekdaj nastopa kot zagovornik svobode govora in spletne zasebnosti, ponaša pa se tudi z držo proti establišmentu. Ko je Kremelj v času protestov proti Putinu leta 2012 zahteval zaprtje protikremeljskih aktivističnih skupin na omrežju VK, se je Durov temu uprl in se tako med mnogimi Putinovimi nasprotniki uveljavil kot nekakšen narodni heroj. Kot nekakšen ruski Robin Hood je s strehe štaba VK v Sankt Peterburgu na ulice med ljudstvo zmetal enormno količino ruskih rubljev. Ko dve leti kasneje Kremlju ni želel predati podatkov o uporabnikih VK, ki so bili pod drobnogledom obveščevalne službe FSB, je bil tako rekoč izgnan: prodal je svoj delež v podjetju, se preselil v Dubaj in z bratom Nikolajem ustanovil Telegram. Na VK je objavil podobo delfinov in jo obogatil z navedkom iz Štoparskega vodnika po Galaksiji: »Zbogom in hvala za vse ribe«.

Od tedaj živi nomadsko življenje milijarderja, ki bolj kot stalno prebivališče ceni luksuzne hotele in nenehne polete z zasebnim letalom, kar je sicer precej kontradiktorno njegovemu samooklicanemu asketskemu življenjskemu slogu. Bolj kot ta kontradikcija bodo njegovo javno podobo verjetno očrnile hude obtožbe francoskih oblasti – in dejstva o Telegramu, ki prihajajo na dan ob Durovi aretaciji.

Brezdomovinska organizacija nad zakonom

Poglobljena štirimesečna raziskava časnika The New York Times, v kateri so novinarji analizirali dobre tri milijone sporočil na več kot 16.000 Telegramovih kanalih, ugotavlja, da je »Telegram postal globalna greznica kriminalnih dejavnosti, otroške pornografije, terorizma in rasističnega hujskanja«. Med preiskovanjem so našli 1500 kanalov, ki jih upravljajo beli supremacisti. Ti usklajujejo dejavnosti slabega milijona Telegramovih uporabnikov po vsem svetu, dva ducata kanalov, na katerih preprodajajo orožje, in več kot 20 kanalov (s skupno dobrih 70.000 sledilcev), kjer oglašujejo mednarodno dostavo prepovedanih substanc. Nedavni članek o ugotovitvah raziskave pravi, da »Telegram deluje kot brezdomovinska organizacija, ki se obnaša, kot bi bila nad zakonom«.

Rezultati te raziskave so razmeroma šokantni predvsem zaradi obsega kriminalnih dejavnosti, ki ga je razkrila, čeprav je že dolgo jasno, da se je na Telegramu vzpostavil spletni črni trg. Moštvo estonskih raziskovalnih novinarjev s spletnega portala Delfi je prejšnji mesec izvedlo eksperiment, v katerem so pod krinko ustvarili račun na Telegramu in na platformi iskali priložnostna dela. Med številnimi ponudbami so bili tudi tihotapljenje migrantov iz beloruske meje v Nemčijo, pranje denarja, različne kupčije s prepovedanimi drogami in tudi prošnje za fotografijo penisa, za katero jim je bilo ponujenih 2500 ameriških dolarjev. Estonski novinarji so zapisali, da se zaradi Telegrama »ni več treba znajti na temnem spletu, če želite kupovati ali prodajati mamila, poiskati priložnostne kriminalne posle ali pa celo najeti ljudi za sabotaže«.

Pravzaprav pa Telegram ni le zbirališče dilerjev, perverznežev in tihotapcev, temveč se je omrežje – kot so v utemeljitvi Durove aretacije navedli tudi francoski organi pregona – vzpostavilo kot komunikacijski sistem za številne teroristične skupine. Islamski skrajneži iz militantne skupine ISIS so namreč v času pred terorističnim napadom v Parizu leta 2015 prek Telegrama delili propagandna sporočila. Lani je brazilsko vrhovno sodišče začasno ohromilo delovanje Telegrama na brazilskih tleh, saj Durov oblastem ni predal informacij o članih neonacističnih organizacij, ki so se povezovali na platformi. Slovaški neofašisti so se na Telegramovem kanalu, imenovanem Terrorgram, povezovali in spodbujali nasilje nad istospolno usmerjenimi, kar je privedlo do strelskega napada na kvirovski bar v Bratislavi leta 2022. Na Telegramu so se organizirali tudi irski nestrpneži, ki so konec lanskega leta zanetili požar v azilnem domu za migrante.

Divji zahod

Telegram je dvoživka, ki je po eni strani aplikacija za besedilno sporočanje, kot so Viber, WhatsApp, Signal in druge, po drugi strani pa gre za svojevrstno družbeno omrežje. Kar se tiče zasebnokomunikacijske razsežnosti aplikacije, se je Telegrama prijel zmoten in zelo zavajajoč sloves: velja za klepetalnik, ki naj bi nam zaradi prefinjenih enkripcij omogočal absolutno zasebnost, a to pravzaprav sploh ne drži. Kot razloži Filip Dobranić, sociolog kulture, filozof in programer iz inštituta Danes je nov dan, »se o aplikaciji preveč nonšalantno govori kot o aplikaciji za šifrirano sporočanje. Telegram to ni. Šifriranje je težko vklopiti, v velikih skupinskih pogovorih se sploh ne da, implementacija algoritma, s katerim naj bi skrbeli za šifriranje, pa ni javno dostopna, tako da največ, kar lahko rečemo, je, da verjetno ’deluje prav’.« Dobranić dodaja, da »če vam je mar za te stvari, prenehajte z rabo Telegrama in uporabljajte Signal«. Namreč, drugače kot pri Signalu, kjer je komunikacija šifrirana na način, da zapisano resnično ostane zgolj med sogovorniki, »lahko zaposleni na Telegramu preberejo sporočila, vendar jih trenutno ne želijo predati organom pregona«, pojasni Dobranić.

Pravzaprav Telegram sploh ni tako razvpit kot klepetalnik, temveč je predvsem kontroverzna njegova družbenoomrežna razsežnost. Odsotnost moderacije in regulacije Telegrama kot družbenega omrežja pomeni njegov modus operandi. Pavel Durov in njegov brat Nikolaj, ki skrbi za tehnično plat aplikacije s skoraj milijardo uporabnikov, z oblastmi iz principa ne sodelujeta in z njimi ne delita zasebnih podatkov o uporabnikih in njihovih korespondencah, saj se Telegram pravzaprav ponaša s tem, da je divji zahod med družbenimi omrežji; da tolerira tako rekoč vse, kar se da tolerirati.

Vzporednice med pogromom nad Telegramom, ki ga vrši Zahod, bojem Združenih držav Amerike proti kitajskemu TikToku in pa nedavno ohromitvijo omrežja X v Braziliji, so očitne.

Pavel Durov je goreč zagovornik ideje, da se vlade ne bi smele vtikati v to, kar ljudje počnejo na spletu. »Če bi bilo popolnoma po naše, bi uporabnikom vselej dali tisto, kar zahtevajo: dostop do necenzuriranih informacij in mnenj, da lahko sami sprejmejo odločitve,« je spomladi zapisal na Telegramu. Oziroma, kot je nekaj dni pred to objavo povedal v intervjuju s Tuckerjem Carlsonom, ameriškim konservativnim novinarjem in nekdanjim voditeljem na televiziji Fox News, so Telegramovi uporabniki platformi zvesti zato, ker »cenijo njeno neodvisnost, zasebnost in svobodo«.

To je izrazito dvorezen meč: Telegram je po eni strani razmeroma varen prostor za organiziran (kiber)kriminal, po drugi strani pa omogoča (samo)organiziranje in komunikacijo mimo radarjev represivnih oblasti in je zato še posebej priljubljen v avtokratskih državah, na primer v Iranu, Rusiji, Mjanmaru, Belorusiji, Hongkongu in Venezueli.

Prav zaradi te razsežnosti omrežja mnogi skeptiki pogrom nad Telegramom in aretacijo Pavla Durova vidijo predvsem kot politično in ideološko motivirano akcijo, kar francoska vlada strogo zanika. »Aretacija predsednika Telegrama na francoskem ozemlju je bila del sodne preiskave, ki še poteka. To nikakor ni bila politična odločitev,« je na omrežju X (nekdanjem Twitterju) zapisal francoski predsednik Emmanuel Macron. In dodal: »Francija je bolj kot karkoli privržena svobodi izražanja in komunikacije, inovativnosti in podjetništvu.«

Maskota svobodnega govora

Ta del Macronove izjave je odziv na glasne očitke, da je pogrom nad Telegramom v bistvu napad na svobodo govora. »Svoboda javnega govora v sodobnih demokratičnih državah navadno ni neomejena, kljub temu da jo konservativci v zadnjem času izrabljajo kot priročen izgovor za širjenje besa in nestrpnosti ter izpodbijanje zaupanja v tradicionalne medije in demokratične institucije,« pravi Filip Dobranić. Ker se je torej svoboda govora v zadnjih letih iz liberalnega ideala transformirala v domeno konservativcev in postala ena osrednjih žarišč tako imenovanega kulturnega boja, aretacijo Pavla Durova najglasneje obsojajo prav kritiki na desnem političnem bregu.

Med vidnejšimi sta (prej omenjeni) Tucker Carlson, ki meni, da je aretacija »živo opozorilo vsem lastnikom platform, ki zavračajo cenzuro resnice po ukazu vlad in obveščevalnih agencij«, in najbogatejši Zemljan Elon Musk, ki je Durova okronal za nekakšno maskoto svobodnega govora in na svojem omrežju X sprožil odmevno kampanjo #FreePavel (slov. »osvobodite Pavla«, op. p.). V seriji tvitov je Musk, samooklicani »absolutist svobode govora«, med drugim zapisal, da bomo »leta 2030 usmrčeni zaradi lajkanja spletnih memov«, da živimo v »nevarnih časih« in da je aretacija Durova »oglas za prvi amandma k ameriški ustavi«, ki brani svobodo izražanja.

Telegramu so se po drugi strani v bran postavili tudi številni liberalni kritiki in levo usmerjene skupine za državljanske svoboščine, na primer organizacija Access Now. Ta je v izjavi za javnost po eni strani opozorila na »pomanjkanje jasnih in transparentnih politik, ko gre za moderiranje vsebine, ter pomanjkanje podpornih kanalov in dostopnih pravnih sredstev za zlorabe na platformi«, po drugi strani pa meni, da je aretacija Pavla Durova »skrb zbujajoča«. Med drugim zaradi »groženj francoskih oblasti z odklopom družbenih medijev v trenutkih družbenih nemirov, medtem ko Francija krepi svoj nadzorni aparat«. Pri Access Now so prepričani, da lahko »pridržanje osebja platform, ki jih ljudje uporabljajo za uveljavljanje svojih pravic do svobodnega izražanja, povzroči prekomerno cenzuro«.

Filip Dobranić ob tem opozarja, da je stanje zapleteno in da je veliko organizacij zavzelo zelo specifična, razmeroma ozka stališča. »Sama novica o aretaciji je dvignila veliko obrvi, hkrati pa ne gre pozabiti, da, kot pišejo na Access Now, Telegram še zdaleč ni vzor korporativne odgovornosti,« pravi. In doda: »Ideja, da smo lahko samo na strani Telegrama ali proti njemu, je škodljiva. Sočasno lahko kritiziramo Telegram in tiste, ki ga preganjajo.«

Ali razlogi za aretacijo Pavla Durova resnično tičijo zgolj v tem, da se je Telegram vzpostavil kot plodovit, nereguliran teren za razne kriminalne dejavnosti, ali pa se v ozadju pravzaprav skrivajo politični interesi, je stvar množice vprašanj, na katera ni enoznačnih odgovorov. Kot poudarja tudi Dobranić, je »informacij tako malo, da je gradiva za špekulacije veliko«. Ni pa treba veliko špekulirati za uvid v dejstvo, da so se družbena omrežja znašla v osrčju širših geostrateških bojev, in zdi se, da je del teh bojev tudi Telegram. Težko je namreč prezreti vzporednice med pogromom nad Telegramom, ki ga izvaja Zahod (na čelu s Francijo), bojem Združenih držav Amerike proti kitajskemu TikToku in pa nedavno ohromitvijo omrežja X v Braziliji.

Ukrepi proti zloglasni platformi Telegram se dogajajo hkrati s prepovedjo omrežja X v Braziliji, kjer je vrhovno sodišče na čelu s sodnikom Alexandrom de Moraesom zaradi širjenja dezinformacij ukazalo »takojšnjo in popolno prekinitev« dostopa do omrežja, ki ima v Braziliji več kot 40 milijonov zvestih uporabnikov. Spor med brazilskim vrhovnim sodiščem in Muskovim omrežjem X se je začel spomladi, ko je Moraes nekdanjemu Twitterju ukazal blokado množice (skrajno desničarskih) profilov, ki naj bi po platformi širili dezinformacije. Musk tega ni upošteval – odločitev brazilskega sodišča je označil kot »nezakonito cenzuro Moraesovih političnih nasprotnikov«. Sledila je radikalna sankcija, onemogočenje dostopa do Twitterja po vsej Braziliji. Predsednik države Luiz Inácio Lula da Silva je komentiral, da je »brazilski pravosodni sistem dal pomemben signal, da svet ni dolžan prenašati Muskove skrajno desničarske ’everything-goes’ ideologije samo zato, ker je Musk tako bogat«.