13. 9. 2024 | Mladina 37 | Družba
Težave vozačev / Šolarji na avtobusnih postajah
Ko so se nekateri šolarji na začetku novega šolskega leta odpravili v šolo, so stali na avtobusnih postajah zaman
Ko so se nekateri šolarji na začetku novega šolskega leta odpravili v šolo, so stali na avtobusnih postajah zaman, avtobusov ali ni bilo ali pa so povsem polni peljali mimo. Spet drugi so presenečeni ugotovili, da avtobusi ne vozijo več ob urah, ki so jih bili vajeni, ali pa da se je pot na njihovi običajni povezavi nenavadno podaljšala.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Družba
Ko so se nekateri šolarji na začetku novega šolskega leta odpravili v šolo, so stali na avtobusnih postajah zaman, avtobusov ali ni bilo ali pa so povsem polni peljali mimo. Spet drugi so presenečeni ugotovili, da avtobusi ne vozijo več ob urah, ki so jih bili vajeni, ali pa da se je pot na njihovi običajni povezavi nenavadno podaljšala.
Denimo za učence »vozače«, ki obiskujejo Kmetijsko šolo Grm v Novem mestu, se je pot s pol ure menda podaljšala na uro in tri četrt, šole v Novem mestu pa so naštele približno 30 prog, pri katerih so se pojavile težave. O podobnih zapletih z novim voznim redom so poročali tudi drugod, v Celju in na Gorenjskem.
S 1. septembrom so bili uvedeni novi vozni redi, ti naj bi, z 20-odstotnim povečanjem predvidenih voženj po Sloveniji, prinesli spremembe na bolje. Kaj je šlo torej narobe? Pri Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP) so krivdo pripisali koncesionarjem, konkretno podjetjema Arriva in Nomago – ti obvladujeta približno 80 odstotkov trga –, češ da se na izvajanje prevozov nista ustrezno pripravili.
»Moramo razčistiti, zakaj je prišlo do težav. Imeli smo primere, ko je avtobus čakal v koloni, bile so težave z informacijskimi sistemi, težave nastajajo zaradi pomanjkanja voznikov, veliko je podizvajalcev, ki morda niso pravilno ali pravočasno speljali določene vožnje, drugje smo imeli težave zaradi povečanega vpisa v šole,« našteva Miran Sečki, direktor DUJPP. Če bodo pri koncesionarjih ugotovljene kršitve pogodbe, bi jim lahko grozile tudi finančne kazni v višini 1000 evrov za neopravljeno storitev. »Nekatere ugotovitve že imamo, a je še prezgodaj, da bi delali zaključke.«
Koncesije so bile za pet let z možnostjo podaljšanja za dodatna tri leta podeljene na podlagi lanskega razpisa, ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Stroški linijskih prevozov vseh osem let skupno znašajo skoraj milijardo evrov (brez DDV) oziroma slabih 125 milijonov evrov na leto.
Pri Arrivi so očitke DUJPP označili za neupravičene. Očitek, da niso zagotovili dogovorjenih zmogljivosti, zavračajo tudi pri Nomagu. Ta izvaja prevoze v jugovzhodni Sloveniji, kjer naj bi bilo prejšnji teden največ težav. Pri prehodu na novi režim naj bi se bilo izkazalo, da so bile v nekaterih primerih potrebe potnikov bistveno drugačne od zmogljivosti, ki jih je predvidel novi vozni red, zato so na nekatere proge razporedili več vozil, kot je bilo prvotno predvideno v razpisnih pogojih. »Po težavah v prvih dneh novega šolskega leta je že konec minulega tedna več kot 99,6 odstotka prog delovalo nemoteno,« so zagotovili pri Nomagu.
Tudi Sečki miri, da so na DUJPP v stiku s šolami in z Arrivo in Nomagom ter da težave rešujejo. »Dober teden kasneje lahko povem, da je večina težav že rešena,« je pojasnil sredi tedna. »Moram pa vseeno povedati, da so se izrazite težave pojavile samo na dveh do treh koncesijskih območjih. Imamo tudi veliko območij, kjer so ljudje zadovoljni z boljšo ponudbo javnega potniškega prometa. To ni izgovor, stvari moramo čim prej spraviti v red, ampak me tolaži vsaj dejstvo, da so stvari večinoma rešljive. Dolgoročno se bo novi sistem voznih redov, verjamem, pokazal za pravilnega.«
Z oktobrom se bo začel nov val migracij po državi, začenja se novo študijsko leto. Tega se Sečki dobro zaveda, zato se pri DUJPP trudijo, je še zagotovil, da se kaj podobnega ne bi ponovilo.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.