Kje konča denar za Rome?

Pred časom je predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti iz Črnomlja Zvonko Golobič za časnik Dnevnik dejal, da »država občinam nameni denar, občine pa za romska naselja z njim ne naredijo nič. Gradijo pa se športne dvorane, parki in druga infrastruktura.« Obtožba je resna, a žal tudi utemeljena. S proračunskim denarjem, namenjenim romski skupnosti, se gradijo celo turistične zanimivosti ali se preprosto pretaka v gospodarstvo. Občine z romskimi naselji poleg tega že četrto leto zapored prejemajo precejšnje dodatke od nekaj deset tisoč pa skoraj do milijona evrov na leto, odvisno od velikosti občine. Sredstva lahko porabijo po lastni presoji, zanje jim tudi ni treba polagati računov oziroma pisati poročil o porabi. Verjetno je jasno, da se ta sredstva ne porabljajo v skladu z namenom. To navsezadnje dokazujejo tudi dolga desetletja in še danes komunalno neurejena romska naselja, v katerih umirajo novorojenčki.

Razpisna sredstva

Ko je spomladi 2022 vlada Janeza Janše (oziroma so stranke, ki so jo sestavljale) na volitvah izgubila oblast, je pred odhodom v opozicijo prerazporedila še nekaj »neporabljenih« proračunskih sredstev. Recimo 1,5 milijona evrov za sofinanciranje projekta »Turistična brv v Mestni občini Celje«, pri čemer je 150 tisoč evrov za gradnjo visečega mostu v Celju dodelila iz proračunske postavke številka 117110, imenovane »Infrastruktura na območjih, kjer žive romske etnične skupnosti«. To – prerazporejala denar, namenjen romski manjšini, v javne in zasebne projekte – je sicer tista vlada počela tudi med mandatom. V katerih primerih se je to zgodilo in koliko sredstev je bilo tako prerazporejenih, ni znano, sta pa znana vsaj še dva primera.

Podjetju Dana, d. o. o., je za nakup nove linije za polnjenje ustekleničenih pijač vlada odobrila dober milijon evrov nepovratnih sredstev, pri čemer je večino sredstev, 600 tisoč evrov, prejelo iz omenjene namenske proračunske postavke za izboljšanje infrastrukture na območjih, kjer živijo Romi. Iz te postavke je bilo nepovratnih sredstev deležno tudi podjetje Hermi, d. o. o, ki proizvaja strelovodno opremo in prednapetostno zaščito. Za gradnjo industrijsko-poslovnega objekta Hermi 4 je prejelo slabih 900 tisoč evrov nepovratnih sredstev, dobrih 100 tisoč evrov iz namenske postavke za romsko skupnost.

Ker lokalne skupnosti ne porabljajo proračunskih sredstev za ureditev romske infrastrukture, se ta denar preliva v gradnjo turističnih zanimivosti ali pa ga v obliki nepovratnih sredstev dobi gospodarstvo.

Z ministrstva za gospodarstvo so tedaj sporočili, da »sredstev nismo odvzeli nobenemu projektu za romsko etnično skupnost. Financiranje projektov za romske etnične skupnosti na nikakršen način ne bo prikrajšano.« Pojasnili so, da za proračunsko postavko »117110 – Infrastruktura na območjih, kjer žive romske etnične skupnosti«, »v vsakem proračunu od leta 2021 načrtujemo sredstva v višini 1,7 milijona evrov, ki pa so lani ostala povsem neizkoriščena. Tudi za letos in naslednje leto še nimamo prijavljenih projektov.« Na prvi pogled se zdi, kot da so v posmeh stereotipom in resničnim težavam romske skupnosti z Romom namenjenimi sredstvi sofinancirali turistično zanimivost, elektro-kovinarsko podjetje in podjetje, ki prodaja ustekleničeno vodo. A to so lahko storili zato, ker proračunski denar, namenjen za romsko infrastrukturo, ostaja neporabljen, saj lokalne oblasti tovrstnih projektov ne pripravljajo in tudi ne izvajajo.

Od lani to področje spada pod ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Tam zdaj pojasnjujejo, da so bili doslej v celotni zgodovini izvedeni trije razpisi za urejanje infrastrukture v romskih naseljih. Eden v letih 2016 in 2017 ter dva aktualna razpisa, po eden lani in letos. V okviru tistega prvega, slaba dva milijona evrov vrednega razpisa pred sedmimi leti, se je tako ali drugače urejala različna infrastruktura v 11 romskih naseljih, pri čemer v le štirih naseljih v jugovzhodni Sloveniji, po dveh na Dolenjskem in v Beli krajini.

Na aktualna razpisa se je skupaj prijavilo 13 občin, ki bodo urejale infrastrukturo v 15 romskih naseljih. Tokrat je med projekti še manjši delež občin in romskih naselij iz jugovzhodne Slovenije, in sicer le pet od 15, ki si večinoma obetajo nov pločnik ali asfaltiranje ceste, v nekaterih primerih pa tudi javno razsvetljavo, v dveh celo kanalizacijo. V Sloveniji je okoli 100 romskih naselij, od tega dve tretjini v jugovzhodni Sloveniji, na aktualnih dveh razpisih se bo zanje porabilo le 750 tisoč evrov od skupaj 2,5 milijona evrov. Država je torej doslej za ureditev osnovne infrastrukture v romskih naseljih namenila le 4,5 milijona evrov. Če prištejemo še 2,4 milijona izrednih nepovratnih sredstev za ureditev romskega naselja Brezje-Žabjak med letoma 2018 in 2020, skupaj slabih sedem milijonov evrov.

Nenamenska namenska sredstva

A omenjenih sredstev, kolikor jih je država doslej namenila za urejanje infrastrukture v romskih naseljih, ne gre mešati z v uvodu omenjenimi sredstvi, ki jih občine dobivajo za izboljšanje položaja romske skupnosti. Tisto so dodatna, redna sredstva. In jih je še precej več in so se pretekla leta v skladu z zakonom o financiranju občin postopno zviševala do maksimalne vrednosti, ki bo prvič v celoti izplačana letos, ko bo 25 občin skupaj prejelo 8,3 milijona evrov. Sredstva v tej višini bodo občine prejemale tudi v prihodnje. Doslej pa so v treh letih skupaj prejele skoraj točno 20 milijonov evrov.

Država ima po zakonu dolžnost, da sama uredi bivalne razmere v romskem naselju, kjer je stanje izjemno slabo. Takih naselij je cel kup, a vlada tega ni storila niti enkrat.

Tistih namenskih nekaj milijonov, ki so se razdelili prek razpisov, je bilo treba upravičiti in je država dejansko krila stroške izvedenih del, pri znesku 8,3 milijona evrov na leto pa ni prav nobenega nadzora nad porabo. Toda zakonodaja se bo kmalu spreminjala ravno v tem delu. V zakonu o financiranju občin to ureja člen 20 a, ki bo po novem za občine določal merila za porabo teh sredstev in tudi obveznost poročanja o porabi. »Občine se seveda temu upirajo, pravijo, da država ne zaupa lokalnim skupnostim, da imajo določeno stopnjo avtonomnosti in svoje pristojnosti in da bodo zahtevale ustavno presojo zakona. Na eni strani je država, ki želi, da bi se ta sredstva začela bolj namensko in ciljno uporabljati, na drugi pa občine, ki temu nasprotujejo. To je že pokazatelj, da občine teh sredstev v preteklih treh letih niso ravno povsem uporabljale za to, za kar so namenjena,« pojasnjuje Stanko Baluh z urada za narodnosti, ki je ta urad v preteklosti daljše obdobje tudi vodil.

Zvonko Golobič pa opozarja, da imamo v Sloveniji zakon o romski skupnosti, ki predvideva nekatere posebne pravice na področju prostorskega urejanja »in vsebuje določilo, ki pravi, da ko je položaj v romskem naselju takšen, da prihaja do hujšega ogrožanja zdravja, dalj časa trajajočega motenja javnega reda in miru ali trajnega ogrožanja okolja, vmes poseže država oziroma točno vlada. Zakaj država ne poseže? Lokalne oblasti namreč ne kršijo ustave zgolj glede pravice do vode, tudi glede pravice do zdravja, pravic otrok in tako naprej.« Ko danes iščemo primer, kjer bi vlada morala opraviti svojo dolžnost in prevzeti urejanje razmer, prva pride na misel gotovo občina Ribnica. Ker je trenutno deležna največ medijske pozornosti, čeprav je takih naselij na jugovzhodu Slovenije več deset. Ribniška občinska uprava za ureditev infrastrukture in bivalnih razmer v »svojih« romskih naseljih doslej ni storila nič. Ni pripravila nobenega projekta in se ni prijavila na nobenega izmed državnih razpisov za financiranje. Iz naslova dodatnih sredstev za pomoč Romom pa je doslej v treh letih prejela več kot pol milijona evrov in ne, niti evro ni bil porabljen za urejanje osnovnih bivalnih razmer v romskih naseljih.

Govorimo pa o naseljih, kjer prihaja do hujšega ogrožanja zdravja. Pred petimi leti je v naselju Goriča vas zaradi podhladitve v baraki brez izolacije in vode umrl dvomesečni dojenček Amadej Brajdič. Pred petimi leti. In naselij, kjer je izpolnjen vsaj en pogoj za posredovanje države, če ne celo vsi, je na desetine. Država, pod različnimi vladami, še vedno zgolj opazuje župana Sama Pogorelca, ki pravi, da bo občina v ribniška romska naselja napeljala vodo, ko bo presodil, da so se Romi dovolj integrirali v družbo, in jih pošilja, naj si medtem kupujejo vodo »v Šparu ali v Mercatorju«. Medtem bo v Ljubljani kmalu končana celovita prenova kopališča Ilirija, ki bo stala vsaj 65 milijonov evrov – skoraj desetkrat toliko, kot je bilo doslej v Sloveniji skupaj vseh javnih sredstev namenjenih in tudi dejansko porabljenih za urejanje osnovne infrastrukture v romskih naseljih.