Manj stroke, več policije?

Ko se je pred časom na izrednem sestanku sestala medresorska delovna skupina za obravnavo romske problematike, je sprejela »pomembno« odločitev – o ustanovitvi dodatne delovne skupine, točneje »podskupine za izboljšanje varnostne problematike«. Sprejeta pa je bila še ena »novost«. Vlada je teden kasneje s sklepom spremenila sestavo matične delovne skupine. Ni šlo le za to, da bi kakega nekdanjega predstojnika ali drugega predstavnika državnega organa zamenjala s sedanjim, šlo je za vsebinsko spremembo. Iz delovne skupine je bil umaknjen urad za narodnosti. Nadomestil ga je dodatni predstavnik policije.

Medresorsko delovno skupino od ustanovitve leta 2020 v času vlade Janeza Janše sestavlja okoli 15 članov. V njej so predstavniki pristojnih ministrstev, večinoma državni sekretarji, predstavniki Romov, predstavnik policije in predstavnik urada za narodnosti, torej urada, pristojnega za vprašanja italijanske, madžarske in seveda romske manjšine. Ker je položaj prvih dveh zakonodajno in v praksi zgledno urejen, se urad ukvarja predvsem z vprašanji romske manjšine. Zato vlade na njegovo čelo vedno imenujejo strokovnjaka za to področje. Dolgoletnega direktorja Stanka Baluha je recimo sedanja vlada najprej nadomestila z Janezom Doltarjem, ki se je s tem vprašanjem ukvarjal v novomeški občini, potem z Rokom Petjetom, ki je prav tako sodeloval pri projektih, poveznih s tem vprašanjem, in nazadnje, nedavno, z Ano Komac, kateri v prid je ob imenovanju za vršilko dolžnosti navedla, da je bila v preteklosti zaradi svojega dela v različnih državnih organih »močno povezana s področjem romske skupnosti«.

Delovno skupino je po pravilu doslej vodil predstavnik notranjega ministrstva, navadno državni sekretar (v tem sklicu državna sekretarka in bivša tožilka Helga Dobrin), predsedničin namestnik pa je bil po pravilu direktor urada za narodnosti, nazadnje Rok Petje. Zdaj skladno s sklepom vlade predstavnica urada, trenutno Ana Komac, ni več članica delovne skupine, njeno mesto in s tem tudi mesto namestnika predsednika je bilo dodeljeno dodatnemu predstavniku policije oziroma generalne policijske uprave, točneje Petru Kotarju.

Za pojasnila smo se obrnili na notranje ministrstvo. Od tam smo dobili nevsebinski odgovor, da »trenutna vršilka dolžnosti direktorja urada za narodnosti pred zadnjo spremembo sklepa ni bila članica delovne skupine, pač pa je bil to še prejšnji vršilec dolžnosti direktorja urada za narodnosti«. Doslej pogoste menjave na čelu urada v času te vlade niso povzročale težav, nobeden od vedno novih vršilcev dolžnosti ni bil izločen, ampak je v delovni skupini zgolj prevzel mesto predhodnika (in položaj namestnika). Dodatno pojasnjujejo, da bo »predstavnik urada za narodnosti« (verjetno kak nižji uradnik) še naprej za delovno skupino opravljal »strokovne in administrativne naloge« in da bo »še posebej na seje delovne skupine vabljena tudi vršilka dolžnosti direktorja urada za narodnosti«. Morda kot gostja? Kot obiskovalka?

Direktorica urada za narodnosti bo vsaj kot zunanja opazovalka vabljena na seje medresorske delovne skupine za romsko problematiko in bo lahko v živo spremljala, kako bodo rešitve za eno najbolj večplastnih vprašanj iskali državni sekretarji, policijski funkcionarji, dolenjski in belokranjski župani … Če že ne bo smela polnopravno sodelovati v razpravi.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>