Delodajalci pa rep med noge

Prvi sveženj davčnih sprememb, ki jih je vlada poslala v parlament, je sveženj sprememb sedmih zakonov, ki so nastale izključno na željo gospodarstvenikov. V predlaganih spremembah skorajda ni člena, ki ga ne bi želele ali zahtevale delodajalske organizacije. Natančneje so bila to podjetja, kot so Lek, podjetja z več hčerinskimi družbami, lizinške skupine, mali pivovarji, velike korporacije, zagonska podjetja …

Kako je vse skupaj potekalo? Na začetku leta je vlada ustanovila strateški svet za davke, v katerem sta sodelovala glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc in Jasmina Malnar Molek iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Ker je moral strateški svet v nekaj mesecih pripraviti reforme, ki morajo biti še letos sprejete v parlamentu, so se dogovorili za manjše spremembe in popravke, ki jih je mogoče hitro izpeljati, šele v drugi fazi pa naj bi se lotili večjih sprememb.

Rešitve, ki jih je prinesel ta prvi sveženj, so: podjetja lahko po novem oblikujejo skupine za DDV in z manj birokracije plačujejo dajatve. Tega si sindikati niso želeli, to so želeli podjetniki. Podjetja bodo tudi lažje izplačevala nagrade v obliki delnic, ne da bi država takoj zahtevala plačilo davkov. To so prav tako želela podjetja (in njihovi vodstveni kadri). Mladi, dobro plačani zaposleni iz tujine bodo dobili davčni odpustek – tega si je želel Lek. Seznam se nadaljuje: podjetja bodo lahko zaposlenim omogočala polnjenje električnih vozil, mali pivovarji pa bodo lahko varili več piva z nižjimi trošarinami.

Edini spremembi, glede katerih bi moralo biti gospodarstvo prej indiferentno kot razjarjeno, sta zvišanje DDV na sladke pijače in uvedba strožjih pravil za normirance.

Sindikati so po drugi strani dosegli manj. Želeli so, da bi davek na dobiček podjetij, ki smo ga začasno zvišali ob poplavah, postal trajen. To jim ni uspelo. Prav tako so želeli, da bi se socialna pomoč zniževala bolj progresivno glede na dohodke – dogaja se namreč, da delavec, ki mu plačo zvišajo za 50 evrov, izgubi 200 evrov socialne podpore. Tudi s tem se finančno ministrstvo za zdaj ni želelo ukvarjati.

So torej sindikati na ulicah? Ne, protestirajo delodajalci.

Zagnali so vik in krik, ki ga je težko razumeti. Najprej so sporočili, da je vlada kršila pravila, ker sprememb ni obravnaval ekonomsko-socialni svet. Ta teden, ko je ESS obravnaval spremembe, pa so zahtevali, da se opisane spremembe, ki so jih želeli njihovi člani, umaknejo iz zakonodajnega postopka. Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so v pismu, naslovljenem na ministrstvo za finance, Klemnu Boštjančiču sporočili, da Bojan Ivanc in Jasmina Malnar Molek protestno izstopata iz strateškega sveta za davke.

To ni prvo sprenevedanje delodajalske strani. Se spomnite vika in krika zaradi evidentiranja delovnega časa? Ta rešitev je bila usklajena z delodajalskimi organizacijami v ESS, a so te organizacije po njeni uzakonitvi protestirale. Zdaj je razprava o evidentiranju delovnega časa ponovno na mizi ESS, od koder so delodajalski strani poslali vsaj dva dopisa z vprašanji, kaj si želi, a odgovora ni bilo. Takšno ravnanje delodajalske strani bi lahko označili za otročje, neprofesionalno, nekooperativno.

Omenjeni strateški svet za davke se je sicer prav ta mesec začel pogovarjati o davčni razbremenitvi dela. Na mizi je predlog, da bi znižali dohodnino, davčni izpad iz tega vira pa bi država nadomestila z dodatno obdavčitvijo tistih, ki imajo dve nepremičnini ali več, torej bi obdavčila kapital. Morda se tukaj skriva pravi razlog za protestni odhod?

Delodajalci radi govorijo, ko pa se približuje konkretna rešitev, stisnejo rep med noge in protestno odidejo.