Uredništvo

 |  Politika

»Če tega ne obsojamo, to pomeni, da smo sprejeli in da toleriramo«

Kdaj bodo po pozivnikih in voki-tokijih bombe postali tudi naši telefoni? Zakaj se stopnja tolerance do pobijanja civilistov v zahodni demokraciji vztrajno viša?

Aleš Bučar Ručman v oddaji Marcel

Aleš Bučar Ručman v oddaji Marcel
© TV Slovenija

Na eni strani se kot legitimne tarče tolerirajo šole in bolnišnice, medtem ko na drugi strani, ko pride do teh istih tarč, govorimo o vojnih zločinih, je v oddaji Marcel na dvojna merila Zahoda opozoril Aleš Bučar Ručman z ljubljanske Fakultete za varnostne vede (FDV). 

Po tem, ko so Izraelci v Libanonu in Siriji daljinsko aktivirali eksplozije na tisoče pozivnikov in voki-tokijev, pri čemer so ranili, pohabili številne člane Hezbolaha in seveda tudi civiliste, se zdi, da se načini pobijanja očitno iz filmov selijo v realnost. "To povezavo med filmsko realnostjo in našo realnostjo na tem področju lahko vidimo na dva načina, vsaj jaz jo vidim na dva načina. Eno je, da žanr znanstvene fantastike včasih zelo dobro zadene in uspe napovedati, kaj se bo pozneje dogajalo," je v oddaji Marcel dejal Aleš Bučar Ručman.

Na vprašanje, da je to, kar je v filmih, res, pa je Ručman odgovoril: "To je vaša teza, vi poznate ta svet. Mene spomni konkretno današnja realnost z letalniki, z vojskovanjem, ki ga spremljamo, na nekaj, kar je zelo blizu tistega, kar sem kot najstnik gledal v Terminatorju 2. Samo še tistega kiborga iz litine nimamo, vse ostalo pa je že skoraj tam. Če se pravilno spomnim, je ta film postavljen v leto 2022, ko naj bi bila ta prihodnost, ki jo prikazujejo. Drugo, kjer filmi zadenejo in na splošno ta žanr tudi v romanih, je to, kar se nam je zgodilo z neverjetno močjo nadzora, ki poteka danes v kibernetskem prostoru. Ne naju osebno kot posameznika, ampak celotne množice ljudi, nekaj, kar gre v področje sociologije, filozofije, Foucaultove biopolitike, upravljanje z množicami, ustvarjanje mnenja itd. Ampak en pomemben dodatek tukaj, še celo tisti zelo ekstremni filmi, ki prikazujejo vohunsko tematiko, ne prikažejo tega, kar smo videli nedavno. Aktiviranje takšnega števila detonacij na tako neselektiven način je rezervirano za teroristične organizacije, rezervirano za diktature itd. Odpira se vprašanje, kaj smo tukaj videli."

Vojna v Gazi

Vojna v Gazi
© UN Photo (Združeni narodi) / Shareef Sarhan / Flickr

O tem, da Izraelci niso zadeli le članov Hezbolah, ampak so streljali na slepo, kar je za nekatere očitno moralno in politično sprejemljivo, pa je dejal:  "Če tega ne obsojamo, če ne protestiramo, to pomeni, da smo sprejeli in da toleriramo. Če pogledamo reakcije od prejšnjega tedna v mednarodni skupnosti, na OZN-u (Organizacija združenih narodov) je bilo to deklarativno obsojeno. Posamezni eksperti govorijo o tem, da gre za eklatanten primer kršitve mednarodnega prava, ampak pri tem je ostalo."

"In še nekaj moramo vedeti, tukaj je neki paradoks. Ta situacija je manj tragična oz. manj žrtev prinaša kot tisto, kar spremljamo že mesece. Gre za popolnoma podobno neselektivnost, civilne žrtve, kjer so legitimne tarče očitno tudi šole, bolnišnice in tako naprej, govorim o Gazi," je še povedal Ručman.

"Če tega ne obsojamo, če ne protestiramo, to pomeni, da smo sprejeli in da toleriramo. Če pogledamo reakcije od prejšnjega tedna v mednarodni skupnosti, na OZN-u (Organizacija združenih narodov) je bilo to deklarativno obsojeno. Posamezni eksperti govorijo o tem, da gre za eklatanten primer kršitve mednarodnega prava, ampak pri tem je ostalo."

Aleš Bučar Ručman

Na to, da so teroristi ob tem, kar so storili Izraelci, dobili odlično idejo, kaj vse je mogoče, pa je Ručman dejal: "Pri teroristih, terorističnih organizacijah samo število žrtev na koncu ni tisto, kar je ključni cilj njihovega delovanja, ampak sejanje strahu. Da imaš mehanizem, ki na drugi strani povzroči strah."

O tem, da se je očitno zgodil prelomen dogodek, nova faza v državnem terorju, pa je Ručman poudaril: "Mislim, da se je prelomen trenutek zgodil v reakciji po 11. septembru, tam je izvoren greh, takrat so se domine postavile in se nam zdaj podirajo. Zakaj? Zato, ker se je takrat odprl diskurz v javnosti, diskurz, da lahko narediš skorajda vse, dovoljeno je vse, v imenu boja proti terorizmu. Vse države so to vzele na svoj način k sebi."

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.