Pritisk iz Celovca

Avstrija po diplomatski poti pritiska na Slovenijo, naj omili marca sprejeto okoljsko zakonodajo, s katero je država po dolgoletnem boju prebivalcev Anhovega zaostrila pravila delovanja za sosežigalnice odpadkov, tudi za anhovsko cementarno Salonit z novim imenom Alpacem Cement. Posebej se je angažiral koroški deželni glavar Peter Kaiser. Kaj in od koga želi glavar, ki so mu, kot poudarja njegov tiskovni predstavnik, »varstvo podnebja in okolja, trajnost in odgovornost do vnukov posebej pri srcu«? Ti diplomatski pritiski sicer prihajajo v pomembnem času, saj je v pripravi nov zakon o varstvu okolja (ZVO-3). Bodo marca uzakonjene zaostritve za sosežig v njem ostale?

Najprej o ozadju koroških interesov v Anhovem: v Celovcu ima poleg glavarja Petra Kaiserja sedež tudi industrijska skupina Wietersdorfer, ki je obvladujoča, 74,5-odstotna lastnica anhovskega Alpacema Cementa, do 20. marca letos Salonita. Preostalih 25 odstotkov ima v lasti cementarna Buzzi Unicem s sedežem v mestu Casale Monferrato na severozahodu Italije, slabega pol odstotka delnic pa imajo mali delničarji.

V Celovec se je iz Anhovega zgolj od začetka leta 2019 steklo slabih 50 milijonov evrov dividend, od tega rekordnih 15 milijonov evrov ravno konec avgusta letos, ko so lastniki izglasovali dividende iz lanskega dobička. Leto 2023 je bilo za Salonit spet rekordno; poleg 152 milijonov evrov prihodkov, za katere so zaslužni zlasti veliki (državni) infrastrukturni projekti, je skupina pridelala rekordnih 34 milijonov evrov čistega dobička. Poleg anhovske cementarne in sosežigalnice ima skupina Wietersdorfer v Sloveniji v lasti še podjetje InterCal iz Zagorja ob Savi in pol kamniškega Calcita, prek vseh treh podjetij in njihovih rudarskih koncesij pa že leta »monetizira« pomemben del slovenskega naravnega rudnega bogastva.

A marca letos se je zgodila pomembna sprememba; po letih prizadevanj zlasti anhovskih domačinov je državni zbor zaostril zakonodajo za sosežig odpadkov. Konkretneje: poslanke in poslanci so s spremembo zakona o varstvu okolja (ZVO-2A) vladi naložili, da z namenom »zmanjšanja znatnega tveganja za zdravje ljudi in za okolje« zniža mejne vrednosti izpustov iz sosežiga odpadkov oziroma jih določi najmanj tako strogo, kot veljajo ob uporabi najboljših tehnologij za sežig odpadkov. Do te spremembe so bili namreč prebivalci v bližini sosežigalnic, ki s kurjenjem odpadkov dobivajo energijo za matično dejavnost – Salonit recimo za proizvodnjo cementa –, lahko bolj izpostavljeni kot sosedje obratov, specializiranih za sežig odpadkov. Marca uzakonjena sprememba, ki naj bi leta 2029 v praksi zaživela po prehodnem obdobju, je pomembna zlasti za Anhovce, ki so bili pred sosežigom odpadkov zaradi Salonita desetletja izpostavljeni enemu izmed najhujših industrijskih onesnaženj pri nas, in sicer z rakotvornim azbestom, ki je bil prepovedan šele leta 1996.

Varstvo podnebja in okolja, trajnost in odgovornost do vnukov so zadeve, ki so deželnemu glavarju Petru Kaiserju posebej pri srcu, zatrjujejo iz Celovca, pri tem pa priznajo, da je deželni glavar lobiral.

Vodilni Salonita so že v mesecih pred marcem na vsak način in za ves denar skušali ustaviti uzakonitev sprememb pri sosežigu. Pri Inštitutu za javno pravo Pravne fakultete v Ljubljani so recimo naročili pravno mnenje in v državni zbor januarja pripeljali celo direktorja inštituta, profesorja Rajka Pirnata, ki mu nato ni bilo všeč, da so ga na seji predstavili kot »zastopnika Salonita«. A v naročenem mnenju je prepoznal »poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude« cementarn, ni pa se poglabljal v ustavne pravice Anhovcev do zdravega življenjskega okolja in v svarila zdravniške stroke, da že prizadetega prebivalstva (že iz etičnih, kaj šele zdravstvenih razlogov) ne smemo izpostavljati novemu industrijskemu onesnaževanju. Za oris: Salonit je v Anhovem zgolj leta 2022 (za lani na spletni strani agencije za okolje ni podatkov) v zrak med drugim spustil 8,4 tone prahu, 34 kilogramov živega srebra, 1,8 kilograma kositra, 24,5 tone žveplovih oksidov in 57 ton amonijaka.

Vodilni anhovskega Alpacema se tudi po marcu »borijo« proti zakonu. Predsednik uprave Tomaž Vuk trdi, da »nikjer na svetu ne obstaja že razvita in v velikem industrijskem obsegu preverjena tehnologija«, ki bi ustrezala novim zakonskim zahtevam; marca je za Reporter napovedal, da bi v posodobitve do leta 2035 vložili »več kot sto milijonov evrov«, ta mesec pa je za prilogo Financ dejal: »V prihodnjih desetih letih bi, če bi bilo okolje stabilno, investirali okoli 300 milijonov evrov.«

Za kako velik finančni interes gre, pa kaže to, da se je vključila tudi avstrijska politika. Po prvih informacijah virov blizu zunanjega ministrstva naj bi bil koroški deželni glavar Peter Kaiser nedavno pisal na zunanje ministrstvo Tanje Fajon (SD); v imenu dobrososedskih odnosov naj bi bil socialnodemokratsko kolegico (Kaiser je član avstrijske socialnodemokratske stranke SPÖ) pozval, da pomaga pri iskanju »rešitev« za Alpacem, tudi pri vzpostavitvi dialoga z odgovornimi na ravni države. Pri tem ne smemo pozabiti, da je stranka SD v Anhovem odigrala precej »neslavno« vlogo; občina Kanal ob Soči, v katero sodi Anhovo, je pod županjo iz stranke SD Tanjo Gerbec s Salonitom med drugim ustanovila Zavod za zeleni razvoj Soške doline, in sicer mimo vseh javnofinančnih predpisov, kot je konec leta 2022 ugotovilo računsko sodišče (občina je pod sedanjim županom iz zavoda izstopila).

Če se vrnemo h Kaiserjevemu dopisu. Z zunanjega ministrstva so potrdili, da sta si deželni glavar Kaiser in ministrica Fajon »izmenjala pismi« po »uspešno izvedenem« zasedanju skupnega odbora Slovenija-Koroška, ki je bilo 24. aprila letos na Brdu pri Kranju. »Koroški deželni glavar se je v svojem pismu ob izraženem zadovoljstvu nad razvojem meddržavnih in medregionalnih odnosov zavzel za nadaljnje poglabljanje le-teh in razširitev z novimi vsebinami in projekti. Pri tem je posebej omenil avstrijska podjetja, ki delujejo v Sloveniji, med njimi Alpacem,« so potrdili na ministrstvu. Ali je Kaiser v zvezi z Alpacemom kaj želel od ministrice in kaj konkretno, niso napisali; zanikali so zgolj, da bi pozval »k sprejetju izjeme v slovenski zakonodaji« za Alpacem. Na vprašanje, ali so pismo priglasili v bazo protikorupcijske komisije kot lobistični stik, so odgovorili, da ne, saj ga obravnavajo kot redni stik sopredsedujočih odboru Slovenija-Koroška in kot pripadajočo diplomatsko korespondenco.

Iz Celovca smo prejeli manj diplomatsko pojasnilo. Čeprav smo spraševali o dopisovanju med deželnim glavarjem in zunanjo ministrico, te korespondence v odgovoru iz Kaiserjevega urada niso niti omenili; navedli so le njegovo pismo premieru Robertu Golobu. »Deželni glavar se je junija v dopisu, na katerega do danes ni bilo odgovora, obrnil na predsednika vlade dr. Roberta Goloba, da bi ga obvestil o dveh dogodkih, ki sta odločilnega pomena za pozitivno razvijajoče se odnose med Koroško in Slovenijo,« so zapisali. Prvi dogodek je bilo omenjeno aprilsko zasedanje odbora Slovenija-Koroška, drugi pa obisk predsednice Nataše Pirc Musar 16. maja na slavnostni akademiji Slovenske gimnazije v Celovcu. Kaiser naj bi bil v pismu Golobu poudaril še okrepljeno sodelovanje med Koroško in Slovenijo na drugih področjih, tudi v gospodarstvu: »V tej zvezi je omenil tudi globalno dejavno skupino Wietersdorfer s hčerinsko družbo Alpacem, ki ima delež v družbi Alpacem Cement, enem najpomembnejših podjetij v Sloveniji. Deželni glavar je med drugim poudaril, da si skupina Wietersdorfer po njegovih informacijah prizadeva za dosego ambicioznega cilja ogljično nevtralne proizvodnje do leta 2035. Po informacijah, ki jih imamo, je bilo v ta namen samo v zadnjih letih v cementarno Anhovo vloženih 150 milijonov evrov v novo tehnično opremo za zmanjšanje izpustov, da bi cementarno razvili v evropski zgled na področju varstva okolja v industriji. Da bi dosegli ta cilj in našli način, kako ga uskladiti z visokimi slovenskimi okoljevarstvenimi zahtevami iz nedavno sprejete novele zakona o varstvu okolja, je deželni glavar Kaiser predsednika vlade Goloba zaprosil, da pripravi pogovore med odgovornimi v Alpacemu in skupini Wietersdorfer in političnimi odločevalci na slovenski strani. V tem smislu je očitek o ’neetičnem lobiranju’ več kot za lase privlečen in ga je treba odločno zavrniti.« Z zadnjim stavkom so odgovorili na naše vprašanje, ali se jim ne zdi lobiranje za lastnike cementarne in sosežigalnice v Anhovem neetično, upoštevajoč vse okoliščine anhovskega prebivalstva. Ob tem so dopisali, da so varstvo podnebja in okolja, trajnost in odgovornost do vnukov »zadeve, ki so deželnemu glavarju Petru Kaiserju posebej pri srcu«, pa tudi, da je prav koroška deželna vlada znana kot »koalicija za trajnost«.

Iz kabineta premiera Goloba so pojasnili, da se je vlada z marca potrjeno spremembo zakona o varstvu okolja »dodatno zavezala k izvajanju okoljskih politik, katerih cilj je zmanjšati škodljive vplive na okolje in izboljšati kakovost življenja vseh državljanov«. Na vprašanje, zakaj premier Golob Kaiserju ne odpiše, so pojasnili, da je za korespondenco z deželnim glavarjem v skladu z diplomatsko prakso pristojno zunanje ministrstvo. Za odgovore na vprašanja o novem sistemskem zakonu o varstvu okolja (ZVO-3) pa so nas napotili na pristojno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Eno ključnih vprašanj namreč zdaj je, ali bodo marca uzakonjene zakonske spremembe, ki urejajo sosežig, ostale tudi v »prenovljenem« zakonu o varstvu okolja; ta sistemski zakon je zdaj odprt, sredi septembra se je končala javna obravnava predloga s 316 členi. Z ministrstva za okolje, ki ga vodi Bojan Kumer (Svoboda), so odgovorili, da so strožja določila za sosežig odpadkov, ki so bila sprejeta marca, vključili tudi v predlog novega zakona ZVO3; gre za »povsem enak stavek,« so zapisali. Predlog je bil v javni obravnavi do 16. septembra. Koliko bodo pritiski lobistov iz Anhovega in Celovca uspešni in koliko so zagotovila vladajočih zdaj iskrena, pa se bo izkristaliziralo šele v prihodnjih mesecih, ko se bo novi predlog pomikal skozi zakonodajni postopek.

Omenimo še, da je iz baze lobističnih stikov pri protikorupcijski komisiji KPK razvidno, da so se predstavniki anhovskega Alpacema nazadnje sestali s predstavniki ministrstva za gospodarstvo, ki ga vodi Matjaž Han (SD). Srečanje je bilo 17. julija letos, iz zaznamka v bazi KPK pa izhaja le, da je šlo za »predstavitev razvojnega projekta razogljičenja proizvodnje cementa«. 5