Usmrčen »gostilniški« medved Mitko

Nehumano ravnanje z živalmi gre z roko v roki z zavoženimi medčloveškimi odnosi

Prejšnji četrtek, 19. septembra, je bil usmrčen medved Mitko, ki je živel v jekleni kletki na turistični kmetiji Abram na Nanosu in je bil zaradi najslabših bivalnih razmer med vsemi medvedi, ki so žrtve sicer že 20 let z zakonom prepovedane prakse zadrževanja tako imenovanih gostilniških medvedov v ujetništvu, prvi na seznamu za odvzem in premestitev v zavetišče za medvede. Uradno je bil usmrčen, ker je bil star in mu je popuščalo srce, a okoliščine Mitkove smrti so bolj zlovešče, kot se zdi na prvi pogled.

Konec lanskega leta je v Sloveniji v kletkah na različnih lokacijah živelo pet medvedov. Z zakonom prepovedano prakso je dovoljevala izjema za medvede, ki so bili ob uzakonitvi prepovedi že v ujetništvu, in to do njihove smrti. Seveda pod pogojem zagotavljanja ustreznih bivalnih razmer, ki pa jih ni zagotovil nobeden od »skrbnikov« živali. Dolga leta se je za to uporabljal izgovor, da v Sloveniji ni ustreznega zavetišča, kamor bi te živali lahko premestili, a je odpadel, ko je pred debelima dvema letoma mednarodna okoljevarstvena organizacija Štiri tačke slovenski državi ponudila, da bi medvede brezplačno preselila v tovrstno zavetišče v Avstriji.

Pristojna slovenska ministrstva so njen angažma obravnavala bolj ali manj resno, vsekakor pa ves čas s figo v žepu. Vmes je na začetku letošnjega leta umrl medved Felix, ki je bil več kot 30 let zaprt v kletki restavracije in hotela Tušek v Gornjih Ložinah na Kočevskem, kjer v kletki ostaja medvedka Maša. Zdaj je bil usmrčen drugi od petih gostilniških medvedov.

Njegov skrbnik Božo Jež, sicer lastnik turistične kmetije Abram, je zahteval veterinarski pregled, ker je medved nekaj dni pred tem »izgubil apetit« in se mu je »povesil trebuh«. Glede na zapisnik uprave za varno hrano je »lečeči veterinar« ob pregledu v splošni anesteziji ugotovil, da ima »medved močno povečan trebuh zaradi ascitesa, ki je najverjetneje posledica popuščanja srca. Zaradi slabe prognoze in apatičnosti živali pa se je lastnik odločil za evtanazijo živali, ki jo je izvedel lečeči veterinar«.

Prav. A vse to se je zgodilo v času, ko se je iztekel rok, do katerega bi moral skrbnik izboljšati Mitkove bivalne razmere, vsaj betonska tla nadomestiti z naravno podlago, če že nikakor ni želel urediti bivališča tako, da bi ustrezalo zakonskim pogojem, ki določajo obvezni zunanji ograjeni prostor v velikosti vsaj 150 kvadratnih metrov z možnostjo podzemnih rovov in plezal, notranji prostor, velik šest kvadratnih metrov, ter bazen, velik 60 kvadratnih metrov in globok meter in pol. Da o prehrani ne govorimo, saj so Mitka hranili z ostanki iz (turistične) kuhinje.

Poleg tega je že junija lani veterinarka Štirih tačk ugotovila, da Mitko potrebuje nujno veterinarsko oskrbo »vsaj dveh zlomljenih zob z odprtimi koreninskimi kanali«, ki sta mu povzročala hude bolečine in bi lahko prerasla v smrtno nevarna stanja, tudi popuščanje srca. A ko so januarja letos veterinarji uprave za varno hrano opravili nadzor bivalnih razmer in oskrbe medveda, so ugotovili, da je »rejno stanje medveda dobro«, in postopek zaključili z besedami: »Kršitev zakonodaje nismo odkrili.« Tako so inšpekcijske službe desetletja gledale skozi prste skrbnikom ujetih medvedov, zdravstveno stanje živali pa se je slabšalo. Na ministrstvu za naravne vire in prostor zdaj pravijo, da bodo »imenovali posebno strokovno komisijo, ki bo v skladu s pristojnostmi pregledala izvedene inšpekcijske postopke«.

Če mislijo resno in bodo korektno opravili svoje delo, bodo v zapisniku opazili zapisano razmišljanje Mitkovega skrbnika Boža Ježa ob januarskem obisku veterinarske inšpekcije. V povezavi z gosti, ki se preveč približujejo medvedovi kletki, čeprav dovoljenja za prikazovanje medveda Jež sploh nima, medvedov skrbnik razmišlja takole: »To ga je privedlo do razmišljanja o tem, da bi tudi glede na starost medveda, le-tega usmrtil na predpisan način, saj si ne želi, da bi moral sprejeti odgovornost za ’neumno’ obnašanje določenih obiskovalcev.« Tako je nazadnje tudi bilo.

Mitko ni bil star medved, saj ti pri ustrezni oskrbi živijo skoraj enkrat dlje, kot je živel on. Življenjska doba medvedov v naravi je od 30 do 40 let, v ujetništvu pa od 50 do 55. Najstarejša medveda v ljubljanskem živalskem vrtu, Jaka in Meta, v teh dneh praznujeta 40. in 41. rojstni dan. Mitko je bil usmrčen v 28. letu starosti.