Razmere na najemniškem trgu so vse slabše

Nevladni organizaciji Danes je nov dan in Inštitut za študije stanovanj in prostora, ki je del organizacije Najemniški SOS, sta objavili poročilo Neznosna nedostopnost bivanja. Raziskali sta položaj na najemnem nepremičninskem trgu in primere diskriminacije na njem. Ker je največja ponudba stanovanj za najem v Ljubljani, so se raziskovalci osredotočili na to območje.

Ugotavljajo, da je položaj vse slabši, saj se najemnine iz leta v leto zvišujejo, za isti znesek najemniki dobijo vedno manjša stanovanja in ta so v vedno slabšem stanju. »V Sloveniji je tudi vse več stanovanjske revščine, o kateri govorimo, kadar gospodinjstvo za najemnino in stroške porabi več kot 40 odstotkov mesečnih prihodkov. Stiske najpogosteje občutijo enočlanska gospodinjstva, saj lastniki za manjše enote zahtevajo višjo najemnino na kvadratni meter kot za večja stanovanja, do dostopnih tri- ali štirisobnih stanovanj pa je izredno težko priti celo z dvema povprečnima plačama,« so zapisali v sporočilu za javnost.

Dvaindvajsetega avgusta so opravili pregled ponudbe na spletni strani Nepremičnine.net in ugotovili, da si oseba z minimalno plačo ne bi mogla privoščiti niti enega izmed oglaševanih stanovanj, ne da bi zapadla v stanovanjsko revščino, torej zapravila več kot 40 odstotkov prihodka za najemnino in stroške, na razpolago bi ji bile le sobe. Oseba s povprečno plačo, ki je zdaj 1470 evrov, bi si iz ponudbe lahko privoščila le tri garsonjere in pa sobe.

Poudarili so tudi pomanjkanje regulacije in nadzora trga. »Država ne ve, koliko je stanovanj na najemnem trgu, kakšne bivalne razmere ponujajo, koliko je najemnikov ali kakšne so najemnine.«

Ali kot je v intervjuju za Mladino pred nekaj meseci priznal državni sekretar Klemen Ploštajner, ki je na ministrstvu za solidarno prihodnost pristojen za stanovanjsko politiko: »Slovenski trg najemnin je tako neurejen in nepregleden, da bi bila kakršnakoli obljuba ali politična zaveza o čem takšnem nerealna in za zdaj neizvedljiva. V resnici nimamo resnega vpogleda v delovanje najemnega trga, na tem področju sodelujemo z ministrstvom za finance, in šele ko bodo vsi ti podatki zbrani in ovrednoteni, bomo lahko razmišljali o regulaciji.« Regulacijo tržnih najemnin so uvedli v nekaterih evropskih mestih, denimo v Berlinu, Barceloni, Parizu, Københavnu …

Na Najemniški SOS se najemniki obračajo s težavami z lastniki, kot so »prelaganje stroškov lastnika na najemnika, neupravičeno odrekanje vračila varščine, prepovedovanje obiskov in postavljanje drugih neživljenjskih pogojev po podpisu pogodbe, nenapovedani obiski, vlaga in plesen v stanovanju ter neupravičene odpovedi najemne pogodbe«. Najemnike naj bi ščitila stanovanjska inšpekcija, a zaradi kadrovske stiske primere obravnava z enoletno zamudo, ko primer pogosto sploh ni več aktualen.