Spet sin elite 

Zakaj bi Klemna Šešoka sploh spraševali, ali smo Slovenci res delovni?

Poleg Blaža Brodnjaka, sina dolgoletnega člana uprave Mercatorja Stanislava Brodnjaka, ki zdaj vodi sprivatizirano NLB, in Mateja Rigelnika, sina politika in dolgoletnega direktorja ACH (Autocommercea) Hermana Rigelnika, ki se ukvarja z nepremičninami – oba se v javnosti bolj ali manj redno oglašata z neoliberalnimi stališči – se je pred dnevi pojavil še en sin. Časopisna hiša Delo, ki sodi v skupino Kolektor Stojana Petriča, je v podkastu Na robu prejšnji petek gostila Klemna Šešoka, sina gospodarstvenika Dušana Šešoka.

Na lani objavljeni lestvici je družina Šešok z ocenjenimi 270 milijoni evrov premoženja na petem mestu v Sloveniji. »Menedžerji Iskre s predsednikom uprave Dušanom Šešokom na čelu so leta 2006 prevzeli Iskro in najeta posojila potem poplačali iz Iskrinih sredstev,« so odločilni korak družine Šešok na lestvico najbogatejših povzeli pri Managerju. Sčasoma je namreč Iskra postala le Šešokova, Klemen Šešok je danes njen izvršni direktor.

Že v prvih dveh minutah pogovora – tema je bila Ali smo Slovenci res delovni?  – je povedal, da ne vidi rad, če ga predstavljajo kot enega najbogatejših Slovencev: »Prosil sem, da me tako ne kličete, ker me to ne definira. Mislim, da me čisto druge vrednote, aktivnosti in kvalitete definirajo.«

Nato je rekel: »Spomnite se verjetno izjav gospoda Anderliča; ko je odpiral Schellenburg, je povedal, da pač elite definirajo narod in da elite poskrbijo za to, da pač gre narod naprej. Jaz se s tem strinjam. Brez bogatih ni napredka. Mi smo tisti, ki v bistvu stvari premikamo naprej, in v končni fazi v bistvu tudi vse, kar se nas tiče, v državi in povsod okoli nas ... v bistvu brez nas se stvari ne dogajajo.«

Zaradi Šešokovih besed so se oglasili v stranki Levica in opozorili, da je »bizarno, da o tem, kako so elite gibalo napredka, razlaga človek, ki ni nikakršen inovator iz garaže, ampak je podedoval bogastvo od očeta. Ta pa je privatiziral družbo, ki je bila postavljena in ki je zelo uspešno delovala v času socializma.« Dodali so še, da je »Iskra uspešno delovala, pa četudi brez “inovacij”, kot so tajkunski prevzemi, zbijanje plač delavcev s strani ene najbogatejših družin na Slovenskem ali pa zaračunavanje parkinga svojim lastnim zaposlenim«.

Januarja 2014 so namreč v oddaji Preverjeno na POP TV razkrili delovanje Dušana Šešoka v Iskri Sistemih, kjer so delavcem plače zadržali, dokler niso dosegli boljših rezultatov. Šešok se je takrat v pogovoru z novinarko spraševal, ali je prav, da imamo takšno zakonodajo, da tistemu, ki noče podpisati aneksa o zadržanju plače, »ne moremo nič«, povsem nesporno pa se mu je zdelo, da zaračunava parkirnino svojim delavcem, ki parkirajo pred stavbo podjetja v industrijski coni.

Klemen Šešok je sicer v Delovem podkastu povedal še, da se družba preveč osredotoča na privlačne teme, kot so delo od doma in ljubljenčki na delovnem mestu, namesto da bi se zavedela realnosti, da je za napredek potrebno trdo delo. In seveda, dodajmo, bogate elite. Tega, da je temelj napredka družbe javno šolstvo, Šešok ni omenil, prav tako ni govoril o tem, da prevelika neenakost v družbi zavira njen razvoj.

Toliko o samorefleksiji, h kateri ga sicer novinarka Dela Pija Kapitanovič, ki je vodila pogovor, ni niti enkrat pozvala.