Aplikacije za zmenke so gonilo naraščajoče družbene neenakosti 

Spletne aplikacije so prinesle revolucijo v svet zmenkarij. V preteklosti so se ljudje spoznavali pretežno znotraj svojega socialnega kroga, na delovnem mestu ali v lokalnih skupnostih. Spletne aplikacije naj bi te ovire odstranile – zaradi njih je bilo mogoče spoznati tudi ljudi, ki jih prej ne bi srečali nikoli v življenju, bazen potencialnih partnerjev se je navidezno zelo razširil. Logični zaključek bi bil, da se je s tem povečala tudi mobilnost med družbenimi razredi. Vendar naj bi se, kot ugotavlja skupina raziskovalcev ameriške centralne banke in Haverfordskega kolidža v Pensilvaniji, zgodilo nasprotno: naraščajoča priljubljenost spletnih aplikacij za zmenke naj bi bila ena od gonilnih sil družbene neenakosti.

Leta 1998 se je v Združenih državah Amerike (ZDA) prek spleta spoznalo manj kot dva odstotka parov, leta 2008 je bilo takšnih že 20 odstotkov, leta 2017 pa je delež presegel 50 odstotkov. Danes spletne aplikacije že veljajo za glavni način spoznavanja partnerjev (in s tem bodočih zakoncev) v ZDA, podobno usmeritev je mogoče opazovati tudi tako rekoč povsod drugod. Največja spletna aplikacija za zmenke Tinder je bila doslej na mobilne telefone prenesena že več kot 400-milijonkrat, na voljo je v 190 državah in v več kot 40 jezikih ter ima okoli 75 milijonov aktivnih mesečnih uporabnikov, od tega največ v ZDA.

Raziskava je pokazala, da ljudje, ko iščejo bodočega zakonca, dajejo občutno prednost ljudem iste rase, ki so podobno stari in imajo podobno izobrazbo kot oni. Hkrati tako rekoč vsi raje izbirajo partnerje, ki imajo višje dohodke in več veščin. Od leta 2008 do 2021, ko so spletne zmenkarske platforme postale glavni način spoznavanja zakonskih partnerjev, se te preference niso kaj dosti spreminjale. Slika pa je precej drugačna, če dodamo podatke od šestdesetih let prejšnjega stoletja – od takrat do danes se je občutno povečalo dajanje prednosti partnerjem z enakimi dohodki, izobrazbo in veščinami, rasa pa je še zmeraj pomembna pri izbiri partnerja, a je postala precej bolj drugotnega pomena kot nekoč.

»Pri raziskovanju vpliva zakonskih zvez na neenakost smo ugotovili, da je to, da se vse več ljudi poroča s partnerji, ki so jim podobni, odgovorno za približno polovico povečanja dohodkovne neenakosti od leta 1980 do 2020,« je zapisano v povzetku izsledkov raziskave. »Najpomembnejša dejavnika, ki prispevata k dohodkovni neenakosti, sta izbira partnerjev glede na izobrazbo in veščine, izbira glede dohodka in starosti pa prispeva bistveno manj. Izbira glede rase ima nepomembno vlogo.«

Ali če malce poenostavimo: spletne aplikacije za zmenke so premožnim in izobraženim omogočile, da se lažje poparčkajo s premožnimi in izobraženimi, revni pa imajo manj možnosti, da bi se z izbiro partnerja povzpeli po družbeni lestvici, kar se je bolj ali manj spontano nekoč vseeno dogajalo pogosteje.

S tem se je neenakost v družbi samo še poglobila.