Jamie xx: In Waves

+ + +

Zasedba the xx se je na vrhuncu slave umaknila v nekakšno stanje ustvarjalne hibernacije, njen najbolj izpostavljeni član pa ni zapravljal časa in je postal resna faca na didžejski in splošno elektronski sceni. Oziroma drugače povedano, Jamieja xx lahko umestimo v mali nišni krog (britanskih) producentov in glasbenikov, ki so se, potem ko so se že uveljavili kot (nekoliko piflarska) imena iz različnih kontekstov, usmerili v produciranje eksplicitne, preproste, funkcionalne plesne elektronike in spotoma postali zvezdniški didžeji. Tako se prilega v trikotnik s Floating Pointsom in Four Tetom, zunaj britanskega miljeja pa lahko dodamo še Daphnija oziroma Caribouja.

Album In Waves prihaja skoraj točno deset let po Jamiejevem prvencu In Colour, ki je bil čisti zadetek v polno in je končal v številnih izborih glasbenih vrhuncev leta 2015. Plošček je na precej premeten način zaobjel bolj sanjavo zapuščino matične skupine the xx in novo navdušenje nad barvito plesno muziko (to zadnje sicer v precej večjem obsegu), nadaljevanje pa je občutno bolj enoznačno.

Album je kompilacijski in tako rekoč v celoti meri na plesišče. Tu ni pretiranega razmišljanja o albumski sklenjenosti ali premisleka o kakšnem dramaturškem loku, drug za drugim si sledijo visokooktanski streli učinkovitih plesnih kosov, ki se prekanjeno, ravno prav nostalgično obračajo v bogato dediščino (britanske) klubske scene. Namig pride že na čistem začetku, tako rekoč prvo sekundo s semplom podzemne garage klasike Ripgroove dvojca Double 99. En posnetek zavije v smer disco cut-up housa v slogu kakšnega Armanda van Heldna in splošne newyorške šole. Drugi zavija z acid-houserskimi linijami v slogu skupin Chemical Brothers in Orbital. Veliko jih poseže po klišejih dancea (in trancea) druge polovice devetdesetih let. Album je tako z vpeljevanjem številnih elementov kanonov preteklosti izrazito retro, a zaradi izstopajoče spoliranosti tudi povsem sodoben. Hkrati je album sodelovanj, tako rekoč na vsakem posnetku slišimo kakšno gostjo ali gosta (od didžejke Honey Dijon do pop pevke Robyn, na enem posnetku slišimo tudi ponovno združitev skupine the xx ...).

Jamie xx je z drugim albumom neposreden in nedvoumen, usmerjen je le v eno smer, saj je nanj uvrstil izključno muziko za festivalsko rabo in porabo – to so skladbe dramatičnih stopnjevanj, masivnih udarcev, oguljenih vokalnih vložkov in sentimentalnih melodij. Tu in tam z gosti vokalisti. Jemlje preverjene in ponotranjene artefakte preteklosti in s spretnim vpeljevanjem teh gradi precej generične normative sedanjosti. Odkrito utrjevanje statusa didžeja glavnih odrov (elektro)festivalskega industrijskega kompleksa.