Kdo leta 2024 še seka drevorede?

V občini Hoče - Slivnica, ki je soseda Maribora, je pod sedanjim županom Markom Soršakom pred leti na kmetijskih površinah zrasla lakirnica Magna. Zdaj župan stavi na nov projekt, to je »Ureditev tematske in pohodne poti ob Lipovem drevoredu«, za katerega mu je gospodarsko ministrstvo Matjaža Hana lani odobrilo 350 tisoč evrov evropskih sredstev. A jedro tega »turističnega projekta« je poleg ureditve pohodne poti posek drevoreda v Pivoli – tudi nekaterih zdravih dreves – ter zasaditev novega drevoreda, ki bi bil bolj odmaknjen od robov ceste. Potem ko je občina za projekt nedavno začela iskati izvajalca »gradbenih del«, je stranka Vesna ta teden na ministrstvo za gospodarstvo vložila zahtevo po obnovitvi postopka za dodelitev sredstev EU.

Drevored v Pivoli je nekaj več kot kilometer dolg dvostranski drevored lip in v zadnjem delu visokodebelnih hrušk, ki teče na obeh straneh ceste proti gradu Pohorski dvor, kjer deluje mariborska Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. Drevored, katerega del je vpisan že v Franciscejskem katastru, neke vrste davčnem popisu iz leta 1825, je v najboljših časih sestavljalo več kot 220 dreves, priznanih mu je več kulturno-naravnih varstvenih statusov.

Turistični projekt župana Marka Soršaka temelji na slabem stanju drevoreda, ki ga je povzročilo zlasti obsežno nestrokovno »obglavljanje« dreves v devetdesetih letih in zaradi tega razrast polzajedavske rastline bele omele. Škodi mu še več drugih dejavnikov, kot so intenzivno kmetijstvo v bližini, vožnja težke mehanizacije na območju korenin in soljenje ceste, kot razkriva dokumentacija. Ker je Soršak župan že celo desetletje, od oktobra 2014, smo prosili za podatke, koliko denarja je občina v tem desetletju vložila v vzdrževanje drevoreda, zlasti v odstranjevanje bele omele in sanacijo dreves. Že na spletu je recimo mogoče najti vrsto strokovnih člankov z opozorili, kako pomembno je z dreves sproti odstranjevati vse grmičke omele, še preden se ta preveč razširi. Konkretnih podatkov od občine nismo dobili; navedli so le, da so letos namenili 8400 evrov »za odstranitev nevarnih lip«, še približno 15 tisoč evrov pa za dokumentacijo, povezano z zdajšnjim turističnim projektom. Pri tem se seveda postavlja vprašanje, ali in koliko bolje bosta ista občina in navsezadnje tudi kmetijska fakulteta, ki je solastnica dela parcel, skrbeli za nova drevesa oziroma nov drevored, ko bo porabljenih celotnih 756.211 evrov – od tega 350 tisoč evrov evropskih sredstev –, ki si jih občina obeta za turistični projekt.

Temeljno vprašanje pa ostaja, ali bo župan Soršak res lahko posekal zgodovinski drevored in za to leta 2024, v času podnebnega zloma, celo dobil evropski denar.

V občini, ki je zmogla najti prostor za lakirnico Magna, ne bi smel obstajati izgovor, da ni mogoče umestiti nove lokalne ceste, ki bi nadomestila cesto skozi drevored in ga s tem ohranila.

Prvotni projekt župana Sorška je predvidel posek celotnega drevoreda in zasaditev novega, ki bi bil na obeh straneh bolj odmaknjen od cestišča, vzporedno pa bi nastala še nova, 2,7 metra široka asfaltna sprehajalna pot. Tak načrt je povzročil upor, zlasti po tem, ko je v javnost prišlo mnenje arboristke Tanje Grmovšek. V mnenju, ki smo ga od ministrstva dobili šele marca letos na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja in je nastalo 31. maja 2021, je arboristka ugotovila, da je od skupno 222 dreves v drevoredu treba prednostno odstraniti »le« 25 dreves, in sicer 24 lip in eno hruško. Še nekaj dreves, števila v mnenju ni navedla, si je označila kot »mejna«; kasneje se je pojavil podatek, da naj bi bila arboristka za smiselno predlagala odstranitev skupno 56 dreves.

Ravno marca letos je občina Hoče - Slivnica javno predstavila projekt; nekoliko omiljeno verzijo. Pri tej naj bi po besedah vodje projekta, krajinske arhitektke Tanje Simonič Korošak, šlo za »kombinacijo zasaditve novih dreves in ohranitve ter sanacije najbolj ohranjenih obstoječih dreves«. Konkretneje: od sedanjih dreves naj bi ohranili 24 zgodovinskih dreves v zgornjem delu drevoreda in posekali okoli 140 dreves, omenjenih 24 primerkov pa bi nato zamenjali v petih do desetih letih, je povzel Večer. Vodja projekta Tanja Simonič Korošak je ob tem po poročanju STA dodala, da bo med posekanimi drevesi »tudi dvajset takih, ki bi jih lahko pustili, a jih bodo odstranili zaradi prilagoditve izgleda drevoreda«. Ob taki utemeljitvi – sekanju dreves zaradi videza – ponovimo le en poudarek, ki ga je aprila 2022 v intervjuju za N1 navedel dr. Blaž Klobučar, diplomant Biotehniške fakultete, ki je na temo dreves doktoriral na Švedskem. Opozoril je, da bi pri posegih v prostor morali vedno začeti s predpostavko, da je treba vsako drevo »nekako obdržati«, še posebej večje, odraslo drevo: »Odraslo drevo lahko proizvede za tisočkrat več ekosistemskih storitev kot pravkar posajeno mlado drevo. Za nadomestitev enega odraslega drevesa bi morali torej zasaditi tisoč mladih dreves.« A v Sloveniji odrasla drevesa leta 2024 sekamo zaradi videza.

Iz Območne enote Maribor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije smo prejšnji teden dobili odgovor, da so od občine prejeli zgolj nepopolno vlogo za izdajo kulturnovarstvenega mnenja.

Čeprav se je marca letos zdelo, da je glede poseka v Pivoli jasneje, za koliko dreves gre, je zdaj z novim številom postregel javni razpis, ki ga je občina Hoče - Slivnica objavila 11. septembra in bo odprt do 16. oktobra. V tem razpisu naroča podiranje skupno 158 dreves (85 dreves z obsegom, večjim od 1,5 metra, 67 dreves z obsegom od 30 do 150 centimetrov ter šestih dreves z obsegom, manjšim od 30 centimetrov) in odstranitev 33 panjev, za šest dreves pa naroča »arboristično sanacijo«. Ti podatki torej niso enaki marčevskim in kažejo na večji posek. Hkrati občina naroča 220 sadik lipe za novo zasaditev, kar dejansko pomeni novo zasaditev celotnega drevoreda. Pri tem je občina že dober teden po objavi spremenila razpis in, zanimivo, stanjšala zahtevano debelino sadik; sprva je zahtevala obseg od 18 do 20 centimetrov, zdaj od 16 do 18 centimetrov, zahtevana višina pa ostaja od 2 do 2,2 metra. Občina sicer v istem razpisu, ki je obsežen in ocenjen na kar 521.204 evre (brez DDV), naroča popolnoma vse, kar si je zamislila v projektu nove tematske pohodne poti – med drugim štiri »kamne za sedenje«, po dva za vsako počivališče ob dober kilometer dolgi pohodni poti. Ta pot med naselji Spodnje Hoče in Pivola ter Pohorskim dvorom bo široka 2,7 metra, namesto da bi bila asfaltirana, čemur je nasprotoval Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, pa bo zdaj narejena iz svetlo sive bitumenske prevleke (razpis v nekaterih delih sicer še vedno govori o asfaltni poti). Razpis postavlja rok za dokončanje investicije v štirih mesecih od uvedbe v delo, pri tem pa ima odložni pogoj, in sicer, da bo pogodba začela učinkovati, ko bo občina dobila pozitivni mnenji zavodov za varstvo narave in za varstvo kulturne dediščine na projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (PZI).

Župan Marko Soršak je za Večer nedavno nakazal, da je pridobitev mnenj zavodov samo vprašanje časa oziroma da zapletov ne pričakuje. Z občine so še odgovorili, da je Zavod za varstvo kulturne dediščine marca 2023 na podlagi prejete dokumentacije načrta krajinske arhitekture in načrta s področja gradbeništva že izdal kulturnovarstvene pogoje ter zanje januarja 2024 zahteval dopolnitev, to je konservatorski načrt. »Konservatorski načrt je že potrjen, v potrjevanju pa je tudi celotna PZI dokumentacija,« so zapisali. A iz odgovorov zavodov tega ne moremo sklepati. Iz Območne enote Maribor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije smo prejšnji teden dobili odgovor, da so od občine prejeli nepopolno vlogo za izdajo kulturnovarstvenega mnenja, zato so jo pozvali k dopolnitvi, a je še niso prejeli, tako da še nič ne odločajo. Iz Zavoda RS za varstvo narave so odgovorili, da so zadnjo vlogo občine Hoče - Slivnica prejeli 16. februarja 2023, in sicer za mnenje oziroma pogoje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. »ZRSVN je 22.02.2023 v tem postopku izdal mnenje s pogoji, ki so oblikovani tako, da se ob ureditvi tematske poti zagotovijo ustrezni pogoji za rast drevorednih dreves. Vloge za mnenje o upoštevanju pogojev (mnenje v okviru izdaje gradbenega dovoljenja) ali vloge v kakšnem drugem postopku od februarja 2023 do sedaj nismo prejeli, prav tako nismo bili seznanjeni ali vključeni v nadaljnje aktivnosti občine, tako tudi ne poznamo morebitnih novih rešitev ali namer občine.« Poudarili so še, da »občina tudi ni pridobila soglasja za poseg skladno z določili občinskega odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti«.

Ta teden pa je sledila še ena sprememba: stranka Vesna – Zelena stranka je na ministrstvo za gospodarstvo vložila zahtevo po obnovitvi postopka, s katerim je ministrstvo občini Hoče - Slivnica lani odobrilo 350 tisoč evrov evropskih sredstev. V Vesni se sklicujejo na odkrita nova dejstva o projektu, s katerimi so se seznanili šele po nedavni pridobitvi dokumentacije, ki so jo dobili na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Gre med drugim za prej navedeno mnenje arboristke Grmovšek. Občinski projekt tudi prikriva, kot pravijo v Vesni, dolgoročne stroške oziroma škodo, ki bo nastala s posekom. »Na leto okoljska škoda za odraslo drevo, ker zaradi poseka umanjkajo njegovi ekosistemski pozitivni učinki, znaša 2180 evrov.« Ob upoštevanju poseka zgolj odraslih dreves v drevoredu (navajajo jih 118), pa bo v referenčnem obdobju 15 let okoljska škoda dosegla 3,9 milijona evrov, kar je trikratnik ocenjenih javnih koristi, navajajo pri Vesni.

Za konec pa še vprašanje, ki se porodi na sprehodu ob pivolskem drevoredu: zakaj ne prestavijo ceste, ob kateri raste drevored, ki je turistična zanimivost, namesto da rušijo turistično znamenitost in jo sadijo na novo? Skozi drevored je zdaj dovoljeno voziti s hitrostjo kar 50 kilometrov na uro, avtomobili in avtobus po ravnici med drevesi drvijo bistveno hitreje. »V iskanju novih in drugačnih rešitev je bil podan tudi predlog zožitve ceste oziroma omejitev pometa skozi drevored, ki ga občina ne more podpreti,« odgovarjajo z občine in dodajajo, da je ta cesta edina »možna povezava« s kmetijsko fakulteto in delom Pohorja. V občini, ki je zmogla najti prostor za lakirnico Magna, ne bi smel obstajati izgovor, da ni mogoče umestiti nove lokalne ceste – in drevored leta 2024 osvoboditi prometa.