Stanovanjski problem je ena glavnih skrbi mladih, če ne celo glavna

Kdaj, če ne zdaj?

Težave na dolgo zanemarjenem stanovanjskem področju so že prerasle v katastrofo, stanovanjski problem je v zadnjih letih postal ena glavnih skrbi mladih, če ne celo glavna. To se je vnovič pokazalo na začetku študijskega leta. V prestolnici, kjer je stiska najhujša, so iz Študentskega doma Ljubljana sporočili, da so prejeli okoli 8800 vlog za razpisana subvencionirana ležišča, vendar je teh na voljo samo okoli 7000. Kaj preostane drugim? Rešitev bodo primorani iskati pri zasebnikih.

Podatki so v resnici bolj skrb zbujajoči. Po podatkih Študentske organizacije Slovenije naj bi kar tretjina študentov v državi (to pomeni nekaj več kot 25 tisoč študentov) nastanitev iskala na trgu. Tam pa so cene nekajkrat višje, kot če bi nastanitev dobili v katerem od študentskih domov. Za primerjavo: povprečna subvencionirana stanarina v Študentskem domu Ljubljana je nekaj več kot 100 evrov na mesec, pri Mladinskem svetu Slovenije pa opozarjajo, da je povprečna najemnina za sobo v Ljubljani od 300 do 400 evrov, za garsonjero ali manjše stanovanje pa je treba odšteti od 650 do 700 evrov.

Vrtoglave cene pa težav ne povzročajo samo študentom, ampak tudi drugim. Za dostojno življenje naj najemnina s stroški ne bi znašala več kot 40 odstotkov dohodkov gospodinjstva, vendar ta v Ljubljani lahko znaša celo 60 odstotkov in več, kar ljudi zmeraj bolj sili čez rob praga stanovanjske revščine. Pri pobudi Najemniški SOS, kjer so analizirali ponudbo nastanitev na portalu Nepremičnine.net, so ugotovili, da si oseba z minimalno plačo, če ne želi preseči omenjenih 40 odstotkov, v Ljubljani sploh ne more privoščiti najema stanovanja, do stanovanja, primernega za mlado družino, pa po tem merilu težko pride tudi par z dvema povprečnima plačama – po zajemu podatkov 23. septembra je bilo v tem cenovnem razponu na portalu na voljo le eno trisobno stanovanje.

Gre v resnici za izredne razmere. Država bi morala storiti vse, kar je v njeni moči, da prepreči divjanje cen na trgu. Vendar z rešitvami, ki bi imele takojšen učinek, odlaša.

Zakon o gostinstvu, ki naj bi uredil slabo regulirano področje kratkoročnih najemov stanovanj prek spletnih platform, so na gospodarskem ministrstvu predstavili že maja. A se je sprejetje kljub obljubam, da bo zakon sprejet še pred koncem leta (pri čemer minister Matjaž Han, kot je povedal v intervjuju za Dnevnikov Objektiv, še vedno vztraja), po podatkih z ministrstva vendarle nekoliko prestavilo. Zakon naj bi, z nekaj lepotnimi popravki, v koalicijsko in medresorsko usklajevanje romal konec oktobra, najverjetneje pa bo sprejet šele v prvi polovici prihodnjega leta. In če bo res sprejet, bo na učinkovito izvajanje treba počakati predvidoma do poletne sezone 2026.

Podobno velja za uvedbo dolgo pričakovanega nepremičninskega davka. Po napovedih, da bi bil ta lahko uveden že prihodnje leto, je premier Robert Golob na koalicijskem vrhu prejšnji mesec dejal, da namerava vlada izhodišča zanj pripraviti do konca leta, a da je implementacijo mogoče pričakovati šele v prihodnjem mandatu.

Sosednja Hrvaška namerava nepremičninski davek uvesti že z letom 2025. Med izjemami bodo nepremičnine, ki se uporabljajo v kmetijske in nestanovanjske namene, plačila davka bodo oproščeni tudi objekti, oddani v dolgoročni najem. To, računajo na Hrvaškem, bi lahko (poleg dodatnih omejitev za kratkoročno oddajanje stanovanj) odvrnilo kupce, ki v stanovanjih vidijo naložbo in ne dom, ter pomembno vplivalo na dostopnost stanovanj v državi.

Slovenski najemniki, mladi in družine, ki iščejo streho nad glavo, pa bodo očitno lahko še malce počakali.