Bogati, a nesrečni

Volitve v Avstriji in zmaga skrajne desnice 

Minulo nedeljo so v Avstriji potekale volitve, na katerih so z 29 odstotki zmagali svobodnjaki (FPÖ), skrajno desna stranka, ki je v preteklosti na avstrijskem Koroškem nastala predvsem kot gibanje, usmerjeno proti Slovencem. FPÖ je dosegla rekordni izid zlasti na račun vladajoče konservativne Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), ki je izgubila 11 odstotnih točk in prejela 26,48-odstotno podporo, socialdemokrati (SPÖ) pa so ohranili svoje volilno telo.

FPÖ je ena izmed evropskih skrajno desnih strank z najradikalnejšimi stališči. Že na poletnih evropskih volitvah je bila veliko presenečenje, kar je posebej poudaril nemški časopis Bild, ki je njeno kampanjo označil za »najodvratnejšo v EU«. Eden izmed transparentov FPÖ je jasno pokazal, zakaj in kako je stranka pridobila podporo. Na njem je bilo geslo »Ustavimo norijo EU«, v ozadju pa je bila črno-bela podoba predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, obdana z raketami in slogani, kot so: vojno hujskaštvo, koronski kaos, ekokomunizem in begunska kriza.

Številni avstrijski analitiki so bili že takrat zgroženi. »Evropa je projekt miru, Avstrijci pa smo glasovali za stranko, ki je napadala EU. Glasovali smo za vojno,« so zapisali v avstrijskem tedniku Falter. Podobne razlage za zmago FPÖ je mogoče brati tudi po teh volitvah. Avstrijska družba naj bi se med epidemijo razcepila – vodja FPÖ Herbert Kickl, ki je anticepilec, je to izkoristil. Stranka uspešno nagovarja naraščajoči pesimizem in občutke negotovosti, ki se v Avstriji pojavljajo v povezavi z vojno v Ukrajini in migracijami, katerih obseg se je začel znova povečevati. Vse to pa zaokroža visoka inflacija.

Poleg tega so tu še politični razlogi. Leto 2019 je zaznamovala ena največjih afer v FPÖ, imenovana afera Ibiza. Takratnega vodjo stranke Heinz-Christiana Stracheja so skrite kamere posnele med pogovorom z domnevno rusko oligarhinjo o podkupninah in vplivanju na medije. FPÖ, ki je bila tedaj v vladi, je po izrednih volitvah izgubila 10 odstotkov podpore, ta delež pa je prevzela konservativna ljudska stranka ÖVP, ki ji je podpora po letu 2017 zrasla zaradi mladega Sebastiana Kurza – zdaj že propadlega politika. Analize kažejo, da se je del volivcev FPÖ (200 tisoč) znova aktiviral, drug del (400 tisoč) pa je svobodnjaška stranka odvzela ÖVP.

Kljub vsem tem dejavnikom ostaja ključno vprašanje brez odgovora. Zakaj ima torej Avstrija, ena najbogatejših držav EU, že več kot 25 let težave s priljubljenostjo skrajne desnice? Zakaj ima v državi, ki je tako veliko pridobila z EU, evroskeptična stranka tako visoko podporo? Mogoča sta dva špekulativna odgovora, ki morda razložita tudi vzpon skrajno desnih strank v drugih zahodnih državah: Avstrijci so resda bogati, a so tudi nesrečni, ker rast pri njih dosega meje vzdržnosti. Poleg tega v bogatih družbah prej ali slej pride do razslojevanja in revščine – to pa morda pojasnjuje jezo nižjih slojev.