STA

 |  Kultura

Čezmejni filmski festival Poklon viziji

Posebno pozornost so letos namenili filmom o perečih temah

Na festivalu bodo predvajali tudi kratki film Mož, ki ni mogel molčati

Na festivalu bodo predvajali tudi kratki film Mož, ki ni mogel molčati

S filmom Odrešitev za začetnike režiserke Sonje Prosenc se bo danes začel čezmejni goriški festival Poklon viziji. Ob 25-letnici nagrade Darko Bratina, ki jo na njem podeljujejo, po besedah organizatorjev odpirajo prostor za refleksijo o filmu kot sili, ki odpira skrite plasti resničnosti. Posebno pozornost so namenili filmom o perečih temah.

Za letošnjo izdajo, ki je del programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica 2025, so skupaj s partnerskimi ustanovami pripravili raznolike filmske vsebine, vključno s projekcijami ob prisotnosti avtorjev, strokovnimi srečanji in delavnicami. Ti dogodki bodo obiskovalcem čezmejnega prostora med Slovenijo in Italijo ponudili priložnost za kakovostno druženje ter izzvali premislek o vizijah prihodnosti družbe, so sporočili organizatorji iz goriškega Kinoateljeja.

Posebno pozornost so namenili filmskim mojstrovinam, ki se pogumno soočajo z najbolj perečimi temami sodobnega časa, tudi težkimi temami, kot sta vojna in njene posledice. V tem delu so izpostavili film Afterwar, ki ga je režiserka Birgitte Staermose postavila v povojno Prištino, kjer otroci za preživetje prodajajo arašide in cigarete, ter kratki film Mož, ki ni mogel molčati, ki ga je režiser Nebojša Slijepčević zasnoval na resničnem dogodku med vojno v nekdanji Jugoslaviji, ko so oboroženi pripadniki srbskih paravojaških sil usmrtili nekaj potnikov vlaka iz Beograda v Bar. Zadnji je prejel zlato palmo za najboljši kratki film na festivalu v Cannesu.

Nagrado v spomin na ustanovitelja Kinoateljeja Darka Bratine bodo podelili v četrtek. Prejel jo bo francoski režiser Nicolas Philibert za svoj filmski opus, v katerem zadnja štiri desetletja dokumentira osrednje paradigme, ki vrtijo sodobni svet: pohlep in moč ter norost in njeno drugo plat, lucidnost.

"Medtem ko s svojo nevsiljivo kamero bedi v psihiatričnih bolnišnicah, snema orangutane za stekli živalskih vrtov ali se pogovarja z izprijenimi direktorji vodilnih multinacionalk, Nicolas kaže svet natančno takšen, kot smo mu ga zapustili trenutek pred tem. Ustanove, v katerih se znajde, odražajo ujetost sodobne družbe, razpirajo stanje stvari in razkrivajo najnežnejše in najtemnejše podrobnosti človekovega vedenja," med drugim piše v utemeljitvi.

Ob 25-letnici nagrade bodo zapuščino Bratine obeležili tudi s posebnima filmskima dogodkoma. Prvi je film ET(h)NOS: Anche noi. Tudi mi v režiji Borisa Palčiča, ki daje glas istrskemu pisatelju Fulviu Tomizzi in Bratini ter raziskuje njun vpliv na čezmejni prostor. Drugi je dokumentarna fikcija Kino Volta tržaškega režiserja Martina Turka na temo prvega irskega kina - Cinema Volta, ki so ga na začetku 20. stoletja odprli štirje podjetniki pod vodstvom pisatelja Jamesa Joycea. S projekcijo v okviru festivala, ki bo sicer v Trstu, se bo začela tudi njegova distribucija po italijanskih kinih.

Festival bo trajal do nedelje. S svojim programom bo segel še v Novo Gorico, Ljubljano in Špeter.

KFOQl0BP8xA

SF_3eB3TesU

SboXew5PkzE

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.